Avstralski slavček Troye Sivan obljublja, da bo najboljši

Naj avstralski popevkar končno doživi potisk svoje desetletje skrbno komulirane slave navzgor! Sivan je odličen pevec in avtor in karizmatični solist, toda skoraj ves njegov dosedanji opusni paket je kot hitrostno ustvarjeni enegrični pop, ki naj za vsako ceno razvedri in razvname mladež. Zato se je 31-letniku iz Pertha kohereni globalni preboj venomer izmikal. Čeprav je, na primer, kot gostujoči zvezdnik na ducatu in več kolaboracij s kolegi potrdil, da je slogovno zvedava ustvarjalna duša. Ta komad pa je res d'best. Troyeov znižan vokal, prostorna zvočna gradnja ter sploh z vlogo filmske dive Niocle Kidman v vpadljivem videu naposled dodan še hetero-seksapil. Najbolj cool komadi so pač najboljši. Oziroma obratno, itak.

Prvi istoimenski La Roux (2009) in tudi še drugi Trouble In Paradise (2014) sta bila odični albumski predstavi. Sintetizatorski ali synth-pop je z nastopim La Roux do pregovornosti pridobil pozitiven, sproščujoč, nasmejan predznak. Po treh desetletjih temačne turture, ki jo je v ta podžanr delegirala založba Mute z legendarnimi Depeche Mode na čelu, se je La Roux aka Elly Jackson pozicionirala ravno na pravo, vidno, čislano, zrelaksirano diskografsko točko. Povratki so vedno zahtevni. Lose Myself napoveduje skorajšnji izid četrtega albuma La Roux. In ta napoved je občutno preveč kričeča in premalo zvedava. Še kar siten synth-pop, bi se reklo.

Umirjenemu atlantskemu retro-soul prvaku smo sprva namenjali pohvale, saj je bil njegov debitantski album Coming Home (2015) zaradi svoje miline teh upravičen. Vseeno pa so se kasnejši Bridgesovi izrazni napredki prehitro lahko primerjalno povezovali z opusom Londončana Michaela Kiwanuke. V primeru Bridgeovega novega singla pa so stvari že vzkipele. Kajti tole je neslana kopija tistega, kar že desetletje počne londonski disco-funky soul klub Jungle. S skupinsko plesno vajo v videu vred. Za Briidgesov renomé božjastno neizvirno.