Balladerov neskončni okus po poletju

Balladerov novi singel Marelice je razgiban, sončen poletni napev, ki po lanskih singlih Najina in Potujem prinaša novo sladko zasanjano podlago za brezskrbne avanture v vročih poletnih dneh. Marelice pa so kot sproščena oda poletju, nekakšna skrinjica spominov na Balladerove otroške dni v rodni vasi. Preprosti klavirski melodiji tudi v sliki pristavi polno mero barvitosti in igrivosti, z obveznim ščepcem lahkotne poletne romantike.

Skladbo je posnel z izvrstno mednarodno studijsko zasedbo, in sicer sta kitare odigrala domači virtuoz Peter Dekleva (Hamo & Trubute 2 Love, DMP) ter Lorenzo Corti (Italija), na bobne pa je povabil Asha Soana iz Velike Britanije, ki je sodeloval tudi z Adele, Jamesom Morrisonom, Tori Amos, Samom Smithom, Mariane Faithfull itd. Za produkcijo je tokrat poskrbel izkušeni Jernej Kržič, ki je odigral tudi bas kitaro, Katja Sever Kržič pa je svoje dodala na spremljevalnih vokalih.

Z Marelicami smo se srečali že lani jeseni na Popevki, kako da si se odločil, da jih posnameš še z bendom in dodaš "feel good" poletno vizualno podobo?

V bistvu je bila originalna podoba pesmi bolj bendovska. Na začetku sem jo hotel tako tudi predstaviti, s kitaristom Lorenzom Cortijem kot gostom, a smo se nato v tisti hektiki priprav tudi zaradi koronskih omejitev odločili za drugačen, bolj klasično popevkarski pristop. Vesel sem, da je zdaj pesem šla nazaj k svojemu bistvu, kot je bila sprva mišljena, napisana in v preobleki, ob kateri se tudi sam počutim precej bolj "doma". Tudi videospot lepo povzema zgodbo o marelicah in res sem vesel, da imajo nove, sveže Marelice končno podobo, ki si jo zaslužijo.

Od kod ljubezen do marelic, so lubenice prevelike, češnje premajhne, navsezadnje je že pevka Sonja Gabršček leta 1975 pela pesem Breskvice, ki so prav tako lahko sinonim za marsikaj ...?

Moj oče jih je rad nosil s sabo na plažo ali jih zobal med vožnjo. Pa nekako so bile tudi stalnica najinih dopustov z Eriko. Breskvice so super, a bolj dekadentne. Iz njih se cedi. Umažejo te. Marelice pa so bolj elegantne, decentne, nedolžne. Zame so predvsem prispodoba mladostne brezskrbnosti, ki te hipno prestavi v to "feel good" razigranost. In v bistvu je to pesem o iskanju tiste lahkotne idile, neskončnega okusa po poletju. Marelice so tak preprost, priljubljen in simpatičen sadež. Kot mini sonce, ki ekstra razsvetli vsak trenutek in dan.

Marelice so precej popevkarske, Najina in Potujem sta precej rockerska, z YamYam sta bila popovsko igriva, z Žanom Serčičem sta Drugačen svet odela v sintpop, album bo torej raznolik, kolikor bo možno, ali bo še vedno pretežno rockerski?

Tretji album bo žanrsko precej raznolik. Mislim, da bom po dveh zvočno zelo konsistentnih produkcijah (Club Deuce in Perfect You) tokrat presenetil s precej širšim žanrskim razponom. Tokrat se bolj ukvarjam, ukvarjamo s tem, da ima vsaka skladba res svojo posebno zgodbo in občutek. Bo pa na plošči tudi nekaj Balladerovih rockerskih odvodov.

Je sploh pomembno, se kaj obremenjuješ glede tega ali si Rockadero ali Balladero?

Dobra iztočnica za razkritje mojega alterega. Mogoče bi se moral bolj obremenjevati s tem. A dejstvo je, da imam ob občutku za balade tudi precej rad "rokerijade", kot sta Zlati časi in Najina. Že od nekdaj se gibljem med spektrom (v glasbenih šolah pridobljene) umirjene pianistične lirike in nebrzdane svobode, ki mi je verjetno ostala blizu še iz mojih bolj bobnarsko dejavnih časov. Z rock glasbo sem odrasel, klasika pa me je izklesala. Balladero je tu nekje vmes, ne čisto klasični moderni indie-pop-rocker.

Že dolgo napoveduješ album, praviš, da gredo zadeve h koncu – kako veš, kdaj je dejansko to TO, da se ne izgubljaš v preproduciranosti, znaš potegniti mejo, črto, kdaj je dovolj?

Meni je pomembno, da album deluje kot celota. In da ni "fillerjev", pesmi, ki so na njem zgolj zato, da so. Izbral sem skladbe, določil zaporedje. Večina stvari je že končanih, zdaj pilimo še zadnje produkcije. Je pa res, da se vedno pojavi še kak nov glasbeni otrok, ki ne bi rad ostal sirota. S producentskim aspektom se sam ne obremenjujem toliko, ker pri tem zaupam vrhunskim producentom. Uwe Bossert je sodeloval pri dveh skladbah. Produkcije so sicer zanimiva stvar, različne šole, vizije in pristopi. A najprej je skladba, potem vse drugo. A skladba mora v etru dobro zazveneti in prepričati, sploh v času, ko je dvig produkcijske kakovosti tudi pri nas izjemen. Meja je tam, kjer lahko optimalno narediš, kar lahko, in daš vse od sebe. Tudi roki so meja ali pa sredstva oz. finance so lahko najboljša meja, da nehaš komplicirati.

V zadnjih nekaj letih si izdal precej pesmi, singlov, vsaj za pol plošče, koliko jih bo dejansko na albumu, koliko skladb si imel v igri, koliko jih bo pristalo na plošči?

Ja, začelo se je s Še živim. Sledili so Ponesi me, pa Drugačen svet, Najina in Potujem ... Čisto vsega ne smem izdati. Ne bo pa ostalo veliko "sirot", sledilo bo še nekaj res močnih singlov.

Že imaš datum izida, načrtuješ promocijo po Sloveniji ali je še prezgodaj?

Datum izida še določamo. Se pa to povezuje prav z možnostmi koncertne promocije. Tehtam različne scenarije. Predvsem bo zelo pomemben tisti prvi večji koncert, ki mu bo vsekakor sledila večja promocijska turneja. Vabim vse, ki jim je Balladero muzika všeč, da me povabijo v svoj kraj. Zelo rad se potikam po Sloveniji, s klavirjem še rajši. Veliko krajev smo že obredli, veliko pa jih še moramo.

Zadnje vprašanje: Boš poslej nehal jesti breskve, samo še marelice, igral samo še košarko, nič več nogometa, pil samo oranžni sok, nosil oranžne nogavice in šal ter uporabljal zgolj VLC predvajalnik, haha?

Za videospot Marelic, ki ga je režiral Igor Pečoler (NoVisuals), sem priskrbel nekaj vreč oranžnih rekvizitov (smeh). Oranžno-marelična faza je trenutno zelo aktivna in očitna, a brez skrbi, nizozemskega državljanstva ne bom prevzel in ostajam bolj "fuzballadero". Predvsem pa upam, da bo čim več ljudi odprlo VLC ali kateri koli drug predvajalnik ali platformo za srečanje z Marelicami in mojo glasbo. Oranžne nogavice pa so kot marelice res kul, zato ostajajo (smeh).