Kaj je bil tisti vzgib za Agropop, poleg obletnice, štirih dekad, da ste se spet zbrali?
Povratek je bil nekako vprašljiv, malo me je spodbudilo, ko je Klinči pred leti praznoval 60-letnico, pa sem videl, da so ljudje še vedno za žur. Sam sem sicer poslovnež, pa me je prijelo, da bi se na stara leta še malo ukvarjal z glasbo. Sprva sem imel idejo, da bi sponzoriral kakšno pevko, izvajalca, po obletnici diskoteke Turist, ki je bila razprodana, pa smo videli, da kritična masa ljudi še vedno obstaja. Potem je postalo jasno, da moramo skupaj spraviti konkretno skupino, ki bo nastopala in bila sposobna odigrati 2-urni koncert. Zato sva s Klinarjem zbrala novo postavo Agropopa. Osebno mi je super malce preskočiti iz enega sveta v drugega, za hobi in v veselje.
"Za 40 let smo pomladili ekipo, pridružili so se nam Andreja Sonc (Migi Tvigi), Maja Bobnar (Majči Tajči) in Dejan Krajnc (Hepi Pepi), s katero smo se že vrnili na slovenske odre pod geslom: naredimo Slovenijo spet veselo. Po jubilejnem koncertu za 40 let se bomo usedli dol, da vidimo, kako in kaj, zagotovo boste od nas veliko slišali tudi v letu 2026," je napovedal Aleš Klinar.
Agropop je nastal po naključju, ko ste morali na hitro nekaj narediti za Pop delavnico, zafrkavali ste se iz kmetavzarjev, potem pa postali popularni ravno zaradi tega, kako ste vi takrat to dojemali?
Igral sem saksofon na prvi plošči Pankrtov, sicer pa bil v džez zasedbi, za božjo voljo. Po fakulteti sem razmišljal, če bi odšel na študij glasbe v Gradec, a je to prekinilo služenje vojaškega roka. Tam te glasba po svoje reši, ko sem prišel iz vojske, smo se tri mesece zabavali, nato smo imeli bend Bogati, nato pa smo doživeli razodetje, ko misliš, da boš gojil prašiče, pa ugotoviš, da je srž v svizcih, haha. Muzika je edina stvar, kjer ne moreš niti slučajno vedeti, kaj bo postala uspešnica. Sicer pa so bili naši vzorniki Gu-Gu. S Šerbi sva bila prej v zafrkantskem triu Tri palme. V studiu Akademik smo se sicer ves čas menjavali, med zasedbami, sploh, ker je bil neprestano kdo v vojski.
Nedavno sem videl videospot za Samo milijon nas je, kjer na zastavi vidimo Lenina, na vaših majicah pa rdeče zvezde, srp in kladivo. Torej vam je šlo (med drugim) tudi za provokacijo?
Naš nateg je bil, da smo bili načeloma proti komunizmu, a smo zanalašč provocirali. Osebno sem sicer vedno imel rad retoriko Kučana ali Drnovška, ki sta bila uglajena, človeška in prava diplomata. Meni je bilo že konec 80. let precej jasno, kam bo šla nekdanja skupna država. Težko je dati v eno kletko, mačka, tigra, opico in antilopo. To je obvladal le Tito in na kakšen način? Imel je Goli otok. Jugoslavija je bila po svoje čudež, a je obstajala, dokler je. Potem pa smo se preusmerili na nacionalne junake.
Je res, da ste v najboljši letih, ko ste umeli tudi po dvesto koncertov na leto, pravzaprav vi živeli in doživljali več "rokenrola", kot pa ga je bilo v nekaterih resnejših bendih, tudi rokerskih?
Jaz sem igral tudi ritem kitaro, igrali smo vedno tudi kakšne Status Quo, na koncu pa še Smoke on the Water in Na Golici. Špili so bili včasih tudi po pet ali sedem ur. Zdaj pa ni dosti drugače, ko so spet aktualne veselice. Velikokrat smo odšli v diskoteki Valentino ali Turist, kjer pa je bil zagotovo pravi rokenrol, hkrati pa so bili to precej neobremenjeni časi, ko se je počelo in dogajalo marsikaj, kar je danes morda sporno.
"Agropop spremljam že od mladih nog, med nami je super energija in se imamo na odru zelo fino. Šerbi je bila vodilo in srce benda, z njo se ne bomo primerjali, po svojih močeh pa se bomo potrudili, da bodo ljudje tudi nas sprejeli tako kot so nekoč njo. Zame je bil Agropop vedno rokerski, prvič sem jih slišala v Kranjski gori na smučanju, z bratom sva kupila vse kasete, konec osemdesetih. Šerbi je v neki diskoteki metala Klinarja do (nizkega) stropa, bil je pravi razvrat, haha." je Andreja Sonc razmišljala o Agropopu in Šerbi.
Bi rekli, da se ga je dalo v času Jugoslavije bolj "biksati", ali pa ste v marsikaterem besedilu, vsaj med vrsticami, v t. i. "železnih časih" lahko povedali, si privoščili več, kot dandanes ali kako?
To je zagotovo 100-odstotno dejstvo, čeprav je prenevarno kar koli komentirati (smeh).
Šerbi je bila še veliko več kot le stas, ali maskota, bila je nekako duša benda, brez nje Agropop ne bi bil to kar je bil?
Šerbi je bila edina pevka, ki je imela toliko skupnega s petjem kot jaz z baletom, haha. Eni ljudje imajo pač karizmo, ki je ne moreš kupiti ali jo ponarediti. Šerbi je bila anti-teza lepote, saj je bila logika pri njej obrnjena na glavo. Sam sem bil džez glasbenik, nato pa smo igrali vse za žur in smo bili super uspešni. In seveda, ob pravem času na pravem mestu. Kadar je Šerbi prišla v moj Agro bar v Domžalah si je zaželela kavo z natrenom, za povrhu pa še kup smetane, to pove vse, čeprav smo jo kdaj malce posvarili, kam jo to lahko pripelje (smeh).
Z Urbanom Cento sta bila nekako poslovni del benda, kdaj je potem vse skupaj postalo prehudo, preveč, kič, bez smisla ...?
Ni bilo čisto tako, glasbo sva delala predvsem s Klinčijem, bil sem pet, šest let starejši od ostalih. Bil sem prfoks, oni pa bruci, haha. Nato pa sem leta 1990 poslovni del prepustil drugim, Simonu Pavlici, ki je žal pri štiridesetih, mnogo prezgodaj, umrl zaradi anevrizme. Sicer pa je bil najbolj zdrav človek, ki sem ga jaz naučil igrati tenis. Z njim, Benčem in Tomom Jurakom (Gu-Gu) smo včasih imeli velike teniške dvoboje.
22. decembra 1987 ste združili Slovenijo s koncertom v Tivoliju, je bil Agropop še kdaj večji kot takrat?
Psihološko je zagotovo bila takrat največja napetost, nato pa energija pade in postane počasi rutina. Stati in obstati, bistveno težje je obstati kot uspeti.
"Najboljše je biti v družbi z norci in energijo, ki jo sproščamo na odru. Šerbi je za seboj pustila zgodbe, da mi gredo kar kocine pokonci in zdi se mi, da je pustila svoj pečat pri vseh, ki so jo kdaj poslušali in spremljali. Seveda je bila edinstvena in nenadomestljiva, zato je vse, kar delamo, tudi nekakšno posvetilo njej. Agropop so bili vedno sproščeni, žurerski in narodno zavedni," je svoje misli o Agropopu in Šerbi strnila Majči.
Ste kdaj začutili, da tiste Slovenije, ki je žurirala na Agropop v 80. in 90. letih, ni več?
Mene je precej šokiralo. Doživel sem dva šoka, dva fenomena, pri Slovencih. Če se malce pošalim, je zame osebno več resnice v pesmi Bolje biti pijan, nego star kot pa v Samo milijon nas je. Nikoli nisem razumel, kako nas je tista "balkan" manija v 90. letih dobesedno odnesla, celo punce so se začele obračati proti frajerjem z juga. Najhujše je bilo, ko smo imeli prva leta na veselici 3000 ljudi, čez pet let 1500, ko pa prideš malce v krizo, pa jih je bilo samo še 300. Ko je razpadla Jugoslavija, je k nam udarila južna scena in leta 1992 ali 1993 je pri nas postal glavni balkan žur, kar smo Agropop krepko občutili.
16 let, 15 albumov, delali ste neprestano, kako vam je toliko koncertom navkljub posneti praktično vsako leto en album, je bil čas za kreativo, kljub noremu tempu, ali je kaj takega možno samo, ko je človek relativno mlad in poln energije?
Za vikende smo imeli vedno koncerte, v nedeljo smo prihajali k sebi, nato pa smo se dobili kakšen torek, ko smo šli žurirat, vedno pa smo se prijetno okajeni tudi snemali, da je na tak način nastala večina naših besedil, ki bi jih zelo težko napisali v treznem stanju.
"Vsak slovenski glasbenik, ki se odloči igrati komercialno, pozna Agropop že od rane mladosti. Ogromno nas je na odru, energija je dobra, tudi v prihodnje nas boste zagotovo videli na slovenskih odrih. Nase sem sprejel kar veliko breme, da dve uri držim pokonci naše občinstvo, z vsem možnim spoštovanjem do obeh izvirnih članov, ki sta že kar v letih, s katerima odlično sodelujem. Slovenskost se je vrnila na najvišjem možnem nivoju, včasih si bil največji kmet, če si poslušal harmoniko, danes pa si največji frajer," o Agropopu in slovenskosti meni Dejan Krajnc.
Jaz sem Agropop prvič videl konec osemdesetih na otroškem Živžavu v Stražišču pri Kranju, skratka poznajo, poznamo vas tisti, ki smo vas spremljali pred toliko in toliko leti. Se vam zdi, da smo Slovenci preveliki nostalgiki, v smislu, da razmišljamo, da je bilo nekoč vse boljše, četudi ni nujno bilo tako?
Je bilo bolje piti Bakarsko vodico pred štiridesetimi leti ali Don Perignon zdaj s šejki v Abu Dhabiju? Zato pravim, da je bolje biti pijan, nego star. Vedno se spomniš, ko rečeš, "včasih" ... A vse je lepše, ko si mlad, v Jugoslaviji ni bilo grozno, a če bi bila tako uspešna, potem ne bi bankrotirala.
Teren ste že testirali, kako vam kaže za prihodnje leto, boste po 40. jubileju ugasnili ali imate več asov v rokavu, z novimi pesmimi, koncerti in morda še čim?
Za sebe lahko rečem, da sem "too old to rock'n'roll, too young to die," (prestar za rokenrol, premlad za umret op. a.), osebno prisegam na ekskluzivo, najbrž pa se bomo usedli dol in pošteno razmislili, ali nam je za nadaljevati ali ne.
Kaj vam je Agropop pomenil pred štirimi desetletji in kaj vam pomeni danes?
(s solzami v očeh) Agropop je bil zame, poleg sina, vedno številka ena!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.