Bobnar Elvis Homan se po desetletju na Nizozemskem vrača v domovino

Elvis Homan, jazz bobnar in komponist, je zadnjih 10 let živel in delal na Nizozemskem, kjer je v tem času diplomiral, letos pa zaključuje še magisterij. V času, odkar ustvarja, je izdal več zgoščenk in nastopal na različnih jazz festivalih po Sloveniji in tujini. Skupaj z Boštjanom Simonom je napisal in posnel glasbo za predstavo Haxan, v minulih letih pa je prejel tudi več priznanj za umetniško ustvarjanje. Kot pravi sam, ga trenutno najbolj pritegneta sodobna klasična glasba in živa elektronska glasba, raziskuje pa smeri tehnike skladateljev, kot so Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, György Ligeti in drugi. Napisal je tudi prvi del prvega electro-akustičnega dela, ki je nastalo v okviru tehnik sodobne klasike, izvaja pa ga 12 instrumentalistov. Do jeseni načrtuje, da bo zaključil vse tri parte tega glasbenega dela.

Pred kratkim si se vrnil iz Nizozemske, kjer si živel zadnjih nekaj let. Kaj si tam počel in kaj je sedaj botrovalo tvoji odločitvi, da se vrneš?  

Na Nizozemskem sem živel 10 let, kjer sem najprej študiral jazz bobne na akademiji za glasbo v Rotterdamu, tam sem začel leta 2013 pri profesorjih Hansu van Oosterhoutu, Joostu Patocka in Marku Schildersu. Bila je izjemna izkušnja, kajti vsi so zelo dovzetni in seveda zelo dobro podkovani bobnarji kot tudi učitelji, kar je prispevalo k dodatni motivaciji v deželi, kjer sta dež in megla pogost pojav. V štirih letih študija sem se srečal še z drugimi raznimi glasbenimi predmeti, kot so klasična in jazz harmonija ter aranžiranje za male in velike zasedbe, kot so big bandi. Poleg bobnov pa me je v času dodiplomskega študija najbolj fasciniral izbirni predmet sodobne klasične kompozicije, vodil pa ga je skladatelj Paul van Brugge, obiskoval sem ga zadnji dve leti programa. Dodiplomski študij sem uspešno opravil leta 2017 in nato še dve leti deloval na Nizozemskem, potem pa je počasi začelo dišati po vrnitvi v Slovenijo, hkrati se je zgodila korona. Po krajšem razmisleku sem se odločil to preživeti v Holandiji, saj je bilo to najbolje tudi za moje podjetje, ki sem ga tam registriral kot glasbenik. Po določenem času sem opazil, da mi je začelo primanjkovati motivacije in odločil sem se, da bi mogoče vseeno le nadaljeval s študijem, ki bi pripomogel k ohranjanju le-te. Izredno me je veselila živa elektronika v kombinaciji s sodobno klasično kompozicijo, zato sem odločil za vpis na magisterij v Amsterdamu pod mentorstvom Josa Zwaanenburga in Marcela Wierckxa.  

In zakaj vrnitev v domovino?

V zadnjih nekaj letih sem pretežno ohranil željo po igranju v Sloveniji in se veliko vračal v domovino, kjer sem tudi veliko nastopal po različnih festivalih in drugih dogodkih. Takšen je bil tudi načrt, da bo prihod nazaj malo lažji in da se zadeve ne začnejo od začetka. Ta transformacija je trajala zadnja tri leta in končno je padel čas odločitve, da se vrnem. Veliko sem potoval med Nizozemsko in Slovenijo, moram pa priznati, da se je bilo v zadnjih dveh letih res čedalje težje odpraviti iz Slovenije nazaj na Nizozemsko. Tu sem opazil, da mi nekaj šepeta po vrnitvi v Slovenijo. O zadevi nisem ravno dolgo razmišljal, poslušal sem, kaj mi govori intuicija, ki je na koncu tudi zmagala. Nizozemska je super izkušnja, glasbena scena je res dobra in kar šteje veliko, je ena ogromna doza dogajanja, različnih dogodkov, festivalov in seveda svetovno priznanih glasbenikov, ki se menjujejo v mestih, kot sta Amsterdam in Rotterdam, na dnevni bazi. Nizozemska je stičišče različnih kultur, odprta, raznolika in podprta z raznimi državnimi in zasebnimi skladi, ki skrbijo, da se veliko dogaja. Stvari se na Nizozemskem zelo hitro obračajo, včasih mogoče prehitro, in ljudje si težko vzamejo čas za sebe za razliko od Slovenije, kjer si lahko za vikend oddahneš v gorah, poletnem toplem morju in pri drugih naravnih znamenitostih, ki jih nudita Slovenija in njena okolica. To sem zelo pogrešal na Nizozemskem, kjer je ravnina neskončna, hkrati pa je bil tudi eden izmed razlogov za moj prihod nazaj v Slovenijo. Odločitev mi zaenkrat zelo sede in dvomim, da si bom premislil, vsekakor pa se bom nazaj vračal na turneje s projekti, ki sem jih ustanovil oziroma katerih član sem.

Si jazz glasbenik. Si v minulih letih, ko nisi živel v Sloveniji, spremljal slovensko jazz sceno? Kaj praviš o njej?  

Slovenska jazz scena se je v zadnjih letih res dvignila. Možnost študija v tujini je slovenskim jazz glasbenikom kot prej že drugim odprla veliko vrat do različnega znanja, ki so ga prinesli nazaj v domovino. Neopredeljeno na zvrst je tu zelo velika izbira izrednih domačih glasbenikov, ki skrbijo, da se slovenska glasbena scena hitro in kakovostno razvija. Tukaj bi rad omenil žanrsko glasbo, mešano z ostalimi zvrstmi, kot je jazz s sodobno klasiko, živo elektroniko, rock glasbo in drugo. Kombinacije so skorajda neskončne in po svoje zelo inovativne.

Kako se razlikuje biti glasbenik – še posebej jazz glasbenik – na Nizozemskem in v Sloveniji? Vemo, da je za jazz glasbenike Nizozemska nekakšen New Orleans oziroma New York v Evropi.  

Ja, bo kar držalo. Kot sem omenil prej, se na Nizozemskem res veliko dogaja. Država se zelo nagiba k podpiranju kulture, kulturnih prireditev in seveda glasbi, za katero skrbijo, da so nekako v koraku s časom in s tem, kaj se dogaja drugje. Nizozemska ima veliko festivalov, skoraj vsako mesto ima svoj jazz festival in tudi nekaj klubov in kulturnih domov, ki se specializirajo za jazz, sodobno glasbo in druge glasbene zvrsti. Gostijo izredno priznane glasbenike iz celega sveta, ki imajo ali koncerte ali pa jih gostijo na glasbenih akademijah. Tu je priložnost, da se študenti srečajo s svojimi idoli, vidijo njihov koncert in kar je najbolj pomembno, da vzpostavijo osebni stik z le-temi. Tam sem imel možnost, da vidim in na štiri oči spoznam nekatere moje glasbene idole, kot so Steve Lehman, Vijay Iyer, Tyshawn Sorrey, Marcus Gilmore, Justin Brown, Eric Harland in drugi. Takšne priložnosti so bile v Sloveniji za tisti čas kar redkost, medtem ko ima Nizozemska to skorajda na dnevnem meniju. Med drugim ima Nizozemska tudi veliko kulturnih skladov, ki prihajajo iz zasebnih in državnih fondov ter skrbijo za vso to dogajanje v državi, pa tudi za artiste z namenom, da izoblikujejo njihove osebne produkte ali glasbene projekte, za katere imajo možnost, da jih postavijo na noge. Medtem v Sloveniji tega resnično primanjkuje.  

Česa si se naučil med bivanjem v tujini, česar se ne bi, če bi ostal v Sloveniji? Kaj ti je dal študij v Rotterdamu in Amsterdamu? 

Med študijem v tujini sem se naučil, kako zelo lepo je doma v Sloveniji (smeh). Izkušnja je bila lepa, uspel sem spoznati veliko dobrih glasbenikov in profesorjev, ki ti pomagajo na glasbeni poti in pri samem delovanju Nizozemske in Nizozemcev. Ustvaril sem veliko glasbenih projektov, med katerimi bi mogoče izpostavil moj elektro-akustični orkester REIO-Rotterdam Electronic Improv Orchestra, osem do 10 članski projekt, ki ga sestavljajo profesorji in nekdanji učenci glasbene akademije iz Rotterdama, ki je bil podprt s strani skladov Fonds Podiumkunsten, Prins Bernhard Fond in Droom en Daad in Gemeente Rotterdam kot enoletni razvojni projekt, pri kateremu sem lahko poskušal nove tehnike sodobne kompozicije in spravil orkester na noge z zgoščenko Complex K. To bi bilo v Sloveniji nemogoče. Spoznal sem tudi, da je tempo življenja hiter in da si je včasih treba privoščiti tudi malo počitka in časa, ki ga človek nameni samemu sebi. Opazil sem, da si to lahko privoščim bolj v Sloveniji kot na Nizozemskem. Rad obiščem naravo, da mi napolni baterije in da navdih za nadaljnje ustvarjanje. Vsekakor pa sem se na Nizozemskem zelo veliko naučil in moram priznati, da je bila odločitev študija tam lepa izkušnja.  

Sedaj si se vrnil. Kakšne načrte imaš?  

Sedaj bo več časa, da se udeležim različnih slovenskih festivalov in drugih dogodkov kot nastopajoči in tudi kot obiskovalec. Napisane imam kar nekaj avtorske glasbe, ki še ni bila izvedena in jo hranim za nove glasbene projektne priložnosti, ki jih želim uresničiti v bližnji prihodnosti. Poleg igranja bi imel željo odpreti program žive elektronike in sodobne kompozicije, najprimerneje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer bi se študenti glasbe lahko učili sodobnega skladanja iz glasbenih softwerskih programov Max/MSP, Ableton, Spear, sound dizajna in različnih analogno-elektronskih inštrumentov.