Bogunov po Balkanu še pred domačim občinstvom

Kakšni so vaši vtisi s turneje po Zagrebu, Reki in Beogradu, ko ste bili posebni gostje legendarnih Pankrtov? 

Imeli smo izjemno čast in predvsem srečo, da so nas Pankrti povabili kot posebne goste ob častitljivi 45. obletnici njihovega delovanja, ki so jo okronali z adventno turnejo po nekdanji skupni državi. Ko je poleti naš menedžer Denis Brnčič Petru Lovšinu predstavil našo glasbo, je potem vse steklo samo od sebe, saj so nas povabili na turnejo, kar smo pograbili brez razmišljanja. Kot je povedal znan hrvaški glasbenik, so bili oni detonator, ki je sprožil novi val v 80. letih, Bogunov pa se smatramo za njegove naslednike. Na vsakem nastopu je bilo, kot bi stopili v časovni stroj in se vrnili v zgodnja osemdeseta, nabito s pozitivno energijo, občinstvo vseh generacij pa je prostore napolnilo do zadnjega kotička. Za nas docela neprecenljiva izkušnja. In to ne le nastopi, temveč tudi sama pot, zaodrje, odnos do dela in profesionalnost, saj smo iz prve roke in od blizu lahko videli, kako to delajo velikani.  

Koliko je ostalo od dobrega starega slogana "seks, droge in rokenrol", ali ste se krepčali z brezalkoholnim pivom po obvezni veganski večerji, pred tem pa šli na uro joge ali sproščujoče masaže? 

Zadnji nastop turneje je bil v Beogradu, kjer sva s Petrom pred koncertom v središču Beograda pojedla ramsteak in hamburger ter popila odlično pivo. Normalna večerja, po kateri smo jogo in zen imeli na odru, podprti z občinstvom, ki nas je krasno zmasiralo. Seveda se vedno spije kakšno pivo ali špricer več, ki pa se več kot pokurita med nastopom. Po nastopu pa umirjanje, pospravljanje opreme, mogoče še pijača za lahko noč. Konec koncev je treba biti uro in pol zelo zbran ter opraviti svoje delo na najvišji ravni. Po koncertu se pa kdaj zna zgoditi, da na afterpartyju dočakamo jutro (smeh).  

Pesem Dolazimo u miru ima pravi turnejski videospot, koliko ste namensko snemali in koliko so v njem naključni posnetki, ki ste jih naredili na poti po Balkanu pred, med in po koncertih? 

Ob turneji se je Denisu porodila ideja, da vsi čim več snemamo s telefoni, ki so dandanes opremljeni z odličnimi kamerami, potem pa iz posnetega materiala poskusimo sestaviti videospot za pesem z zelo primernim naslovom za pohod na regijo – torej: Dolazimo u miru. Precej materiala je snemano namensko, nekaj kadrov je iz spontanih posnetkov, ki so bili odlični za dinamiko videospota. Do samega konca nismo vedeli, ali nam bo uspelo ali bo vse letelo v arhiv za morebitno kasnejšo oz. drugačno uporabo. Na koncu nam je uspelo narediti kakovosten videospot in prikazati vzdušje tako na poti kot na odru in v zaodrju. 

Menda vas precej vrtijo radijske postaje na Hrvaškem in v Srbiji, tudi jezikovno ste tam morda bližje ciljnemu občinstvu. Koliko "doma" ste se počutili na Hrvaškem in v Srbiji? 

V vseh mestih me je navdušilo, ko sem videl, kako polne dvorane znajo in pojejo slovenske pesmi, in si znova dokazal, da jezik ni ovira, da bi sporočilo jasno prišlo do poslušalca. Enako je pri naši glasbi v Sloveniji, saj je večina naših pesmi v hrvaškem jeziku in nikoli nisem imel občutka, da bi koga od tistih, ki nas poznajo in spremljajo, to oviralo pri razumevanju sporočila ali uživanju v glasbi. Kolikor sem obveščen, se je naša glasba kar dobro prijela na Hrvaškem in v Srbiji. Zagotovo vem, da se na lestvici Radia Beograd 202, ki je najbolj poslušan radio v Srbiji, nekakšen srbski Val 202, že četrti teden držimo pri vrhu s pesmijo Sakupljač perja. Kako bo z Dolazimo u miru, pa bomo še videli.  

Ne morem si kaj, da me naslov Dolazimo u miru ne bi spominjal na slogan "We come in peace!" iz filma Jekleno nebo in glasbo Laibacha. Kam natančno ciljate sami, ko imate v mislih naslov plošče? 

Dolazimo u miru je tako močan slogan, da si nisem mogel pomagati, da ga ne bi uporabil za naslov albuma in naslovne pesmi. V filmu We Come in Peace! zveni bolj zlovešče, imperialistično in übermensch kot dobrohotno, s to razliko, da se naša pesem osredotoča na posameznika v centru viharja, ki grmi Dolazimo u miru. Od nekdaj me je navduševala književnost, ki se ukvarja s posameznikom znotraj kolesja zgodovine ali usode, z njegovim mentalnim preživetjem, s posledicami, ki jih nosi skozi življenje, z norostjo skupnosti, ki lahko pripelje do popolnega zloma. Po drugi strani pa je največja nagrada znotraj vsega tega najti lepoto, poštenost in ljubezen. Tudi album je v celoti bolj čvrst, udaren, ni tako zelo organski, kot je bil More bijesa. To smo naredili namenoma, saj smo se želeli produkcijsko odmakniti od predhodnika, dobiti modernejši zvok, kar smo dosegli v sodelovanju z vrhunskim glasbenim producentom Simonom Jovanovićem, ki je še dodatno poudaril duh glasbe Bogunov.  

Odrsko ste se zagotovo precej dobro uigrali, Ljubljano ste prihranili za češnjo na vrhu torte, hkrati pa bo to prva uradna predstavitev albuma v Sloveniji. Koliko vznemirjenja, pričakovanja je v zraku v tednih, dnevih pred koncertom? 

22. februarja bomo v ljubljanskem Orto baru imeli predstavitev albuma, kar pomeni, da bo  Ljubljana kot češnja na vrhu celotne turneje, saj velja, da je povsod lepo, a doma najlepše. Nastopili bomo v večji zasedbi, saj bodo z nami še trije spremljevalni glasovi, ki jih lahko slišite tudi na albumu. Klubski koncert bo tako v duhu celotne turneje, potovanja skozi čas, da se vrnemo tja, kjer smo leta 2004 začeli. Tokrat bomo odigrali tudi nekaj skladb s prvenca, od sebe pa pričakujemo veliko, saj stremimo po najvišjih standardih, saj se lahko šele, ko smo sami zadovoljni, prepustimo pozitivnemu vznemirjenju in upanju, da bodo tudi obiskovalci uživali tako kot mi na odru. Sicer pa pričenjamo s pripravami na poletje, ko bodo pred nami festivali po celotni regiji.