Bordo nostalgično, iz pasje pespektive

Pesem Pjesma za ovaj grad (Pesem za to mesto op. a.) je tokrat izbrala hrvaški jezik, melodija pa Tomaža Štularja, ki razlog za tokratni glasbeni izlet Bordo v malo drugačne vode pripisuje sami zvočni kulisi pesmi. Že v prvih taktih improviziranja je beseda stekla v drugem jeziku, Tomaž pa se je temu naravnemu toku prepustil neobremenjen s tem, kaj bi se morda bolje slišalo. Štular je poleg besedila poskrbel tudi za glasbo, ki jo je sproduciral njegov redni sodelavec Peter Penko, spremljevalne vokale pa sta prispevali Kaya Tokuhisa in Leila Aleksandra Jelić.

Bordo je bil korak naprej od The Tide, kjer ste se držali angleščine, potem si dal vedeti, kako dobro zveniš v materinščini, zdaj pa se zdi, kot da imaš namen prodreti čez južne meje, si imel (tudi to) v mislih, ali se je zadeva zgodila spontano?

Tomaž Štular: Ne gre za željo po preboju na tuji trg, saj že slovenski ponuja ogromno možnosti, če si vsaj malo iznajdljiv. Smo pa kot narod povezani z južnimi državami in tukaj nostalgija zaigra na svoje strune. V tem primeru je pesem izbrala jezik, jaz pa sem samo sledil in se na koncu prepustil.

Če te poznamo bolj kot kitarskega poeta, te je sodelovanje s Penkom spreobrnilo v elektronski pop. Koliko ima dejansko pri tem prste zraven on ali ti je preprosto lažje pesmi delati z moderno tehnologijo, s katero morda na bolj preprost način skladbe zvenijo sveže in všečno?

Tomaž: Mislim, da že teče osmo leto, odkar delam pod imenom Bordo in od vsega začetka je Peter doprinesel ogromno k produkciji. Je pa odvisno od same pesmi, tako so bile nekatere res minimalistične in akustične, spet druge produkcijsko polne. Pri tej pesmi je bil en razlog nakup neke elektro opreme, kjer sem se malo poigraval in nastala je taka ideja, ki jo je Peter potem spravil na nivo, ki si ga pesem zasluži. Vsekakor naprej razmišljava v bolj "live" pristopu in manj produkcijsko naelektreni zvočni sliki.

Pjesma za ovaj grad je namenjena kateremu mestu, sam si iz Kranja. Ali zadeva lahko deluje univerzalno?

Tomaž: Pesem je posvečena vsem bivšim jugoslovanskim mestom, čeprav sem za jezik izbral hrvaščino. Tako da je "jugo univerzalna" (smeh).

Pesem je pospremil genialno izviren, morda na videz preprost, a verjetno sploh ne tako, kot se zdi, videospot, ki ga je posnel tvoj pes, z njegove perspektive?

Tomaž: Ko sem razmišljal o videospotu, sem vedel, da zaradi narave pesmi potrebujem nekaj dinamičnega. Ker sobivam s psi že več kot 17 let, je bila ideja, da ga posname kar pes sam, res na mestu. Na koncu je izpadlo dokaj simpatično, preprosto in unikatno. Za veliko ljudi celo zabavno, kar ni ravno moj stil. Drži pa, da bolj kot je lastnik zdresiran, boljši je pes.

Glasbo Bordo delaš zelo po trenutnem navdihu, kako je z navdihom ta čas, imaš stvari še na zalogi, načrtuješ nove pesmi, kakšen nastop?

Tomaž: Nastopi so bolj ko ne butični in izbiram vabila, kjer sta lokacija in vzdušje res prava. Sicer se ne trudim preveč nastopati, raje ustvarjam v studiu, kjer je vsaka vaja neka sprostitev. Pesmi se oblikujejo, ideje nabirajo, besedila se počasi pišejo in ko se vse sestavi, skočim v studio. Od tam pa na radio in mogoče kakšen oder.