Bruce Springsteen nam pošilja pismo, ki ga že poznamo

BRUCE SPRINGSTEEN – Letter to You

Najbolj se zabavam, ko o novem albumu Bruca Springsteena prebiram floskule, kot je tista, da slavni ameriški rocker predstavlja eno svojih najbolj intimnih songovskih zbirk. Problem je dvojni. Prvi je ta, da je Springsteen z delom Letter to You že pri jubilejnem dvajsetem albumu. Drugi pa, da vseh njegovih devetnajst dosedanjih ne bi moglo biti bolj intimnih, kot so. Poleg tega, da je Bruce Springsteen velik šovman, dober pevec ter še bolj spreten pisec songov, je s slednjim torej tudi komponist in še prej pesnik. Ker svoje verze sestavlja s preprostimi pojmi ali pač besedami, ga ni težko razumeti. Nenazadnje že pol stoletja melje iste prispodobe. Vlak, kitara, škornji, jeans, šank, pogled (čez, preko, daleč stran, vanjo, za njo ipd.) ter spomin na dom in, najljubša mu, prihod domov so izpovedni stebri, na katerih je utrjen tudi Letter to You. V tem pogledu nič novega. Vlak, mimogrede, je tretja beseda, ki jo Springsteen izgovori v prvem komadu na tej novi zbirki, tretji komad na taisti se imenuje Burnin’ Train. Springsteenove refleksije so v aktualnem primeru apolitične, zato pa spet bolj ljubezenske. Ne pa kaj posebej ali izrazito ljubezenske. Seniorji ostajajo plaho neartikulirani in malček zavrti, legendarni glasnik bele delavske Amerike pa prav enako. Ta starofotrovski klic z albuma Letter to You podpira še kar grozna muzika. Šef je po šestih letih spet sklical svoj E Street Band, ki mu tudi ni več pomoči. Vse, kar slišimo, je grobo kitarsko nažiganje in pretežno Springsteenovo vpitje. Edina posebna se zdi pesem House of a Thousand Guitars. Na lanski albumski predstavi Western Stars je bil rockerjev značilno hripajoč glas izjemno dopadljivo polikan. Pa saj so bili na-mehko sporducirani tudi vsi njegovi lani predstavljeni songi. A tisto je bil Springstinov solo zamah. Ops, tudi tam je tretji zaporedni komad lahko-železničarski, in sicer Tuscon Train. Še pa zdaj mi je najbolj med vsemi njegovimi všeč njegov Downbound Train. Kakor koli. Brucea Springsteena občutek za uravnoteženo gradnjo glasbeno premišljenih in lirično celovitih albumov ni zapustil. The Boss ima spisanih preveč songov, ob tem, da so ti bolj ali manj enaki. Dilema, ki jo ima veliki glasbenik, je le še, kakšno zvočno podobo jim bo namenil. In tu trčimo v najbolj intimno čer glasbenikovega bivanja, lika in dela. Ali naj firma Springsteen štanca, to je hiper-proizvaja, še naprej in še naprej. Ali pa naj vseeno proizvodnja raje ostane bolj butična, bolj intimna. Kolegij je odločil: Naj dela, naj dela. In delavci se s tem strinjajo. Vse dobro.

Ocena: 3