'Liposukcija ali Backstreet Boys?'

"Liposukcija ali Backstreet Boys?" je bilo vprašanje, na katerega so smeje odgovarjale potnice, številne med njimi na pragu zrelih let. "Stara bom 40 let, kilogrami postajajo trdoglavi in razmišljala sem, ali bi si za rojstni dan privoščila kakšen poseg. Potem pa sem raje kupila vstopnice za koncert, ki ima isti učinek pomlajevanja," v šali začne pripovedovati v Ljubljani živeča Korošica Urška.

Njena štajerska soimenjakinja se takoj strinja z njo, spomni pa se tudi njihovega nastopa na slovenskih tleh. V svoji znameniti razvedrilni oddaji Poglej in zadeni jih je leta 1996 namreč v Mariboru gostil Stojan Auer. Fantje so nosili košarkarske drese z napisi USA, na oder so letele plišaste igračke, njihov nastop pa so prekinjali kriki občinstva.

Žensko kričanje spremlja njihove nastope še danes, nič drugače ni bilo niti tokrat, ko je evforija pospremila že njihov prihod na oder.

Schladming, znano zimsko-športno središče na avstrijskem Štajerskem, že leta slovi po znamenitem nočnem smučarskem spektaklu, ko se z zahtevno strmino proge Planai pred velikansko množico gledalcev borijo najboljši slalomisti sveta. Ciljna arena pa se je tokrat znova prelevila v veličastno koncertno prizorišče na prostem, in to kar za tri večere.

V preteklih letih so tam nastopili že Robbie Williams, Bryan Adams, Simply Red, tokrat pa so iz ZDA prileteli člani skupine Backstreet Boys. Za njihove oboževalce je bila to zdaj edina priložnost, da jih vidijo na evropskih tleh. Letos namreč kraljujejo v Las Vegasu, kjer si z uspešno rezidenco v areni Sphere zagotavljajo skoraj tri in pol milijona evrov dohodka na posamezen koncert.

Obiskujejo jih tudi hollywoodski zvezdniki, prav tja so soigralci po podpisu nove pogodbe z Los Angeles Lakersi odpeljali tudi Luko Dončića, ki je tako v zaodrju člane svoje najljubše fantovske skupine tudi osebno spoznal.

V okviru lasvegaškega stalnega gostovanja so Backstreet Boys razprodali že 21 koncertov, zanimanje pa je tolikšno, da so pred novimi prihajajočimi februarskimi koncerti razpisali še dodatnih sedem datumov med božično-novoletnimi prazniki.

Vmes pa so torej skočili v Evropo. Prvi decembrski konec tedna, ki zaznamuje otvoritev smučarske sezone, so razprodali tudi petkov, sobotni in nedeljski koncert v Schladmingu. Po poročanju avstrijskih medijev so privabili 50.000 oboževalcev.

Med njimi je bila tudi Maria iz El Salvadorja, ki si je pred nekaj leti dom in družino ustvarila v Avstriji. "Poglej, poglej," vrešči v telefon, z ekrana katerega se smeji njen mož Josef, ko mu prek videoklica skuša pričarati vzdušje v areni in na odru. Prišla je s Tirolske, iz Innsbrucka. "Rekel mi je, naj nocoj pozabim, da sem žena in mati, naj bom spet najstnica," nam navdušeno pripoveduje.

Malo po tem, ko so s prijateljicami poleti kupile karte, si je poškodovala koleno in prestala operacijo, zato je prikrevsala z berglo. Vse skupaj je bilo zanjo kar naporno, saj so se vhodi za obiskovalce odprli že ob 17. uri, koncert pa se je začel šele dobre tri ure kasneje. "Ampak tega ne bi zamudila za nič na svetu," odločno pribije. "Veste, pri nas v Latinski Ameriki smo bile z njimi povsem obsedene, vse šolske predstave in skeče smo podložili z njihovo glasbo," pripoveduje. Z identičnimi kapami na glavi, kupljenimi prav za to priložnost, jo spremljajo še Španka Julieta, Andrea iz Čila in Sandra iz Mehike: "Uresničile so se nam sanje," pravi slednja.

Urška in Anja sta koncert, za katerega sta karte kupili že avgusta, združili s prvimi letošnjimi zavoji na snegu, v areno pa sta zvlekli tudi njuno prijateljico, ki jima je dopovedovala, da na koncert ne bo šla, saj sama ni bila tako goreča oboževalka skupine in ne zna vseh njihovih skladb na pamet: "Znaš, znaš, pa sploh ne veš, da jih znaš," sta vztrajali in ji vstopnico podarili za rojstnodnevno darilo.

"Bili sva stari 10 let, ko so nastopili v Nemčiji, kjer smo takrat živeli. Moledovali sva starše, naj nama dovolijo iti, vendar nama seveda niso. Pa sva si obljubili, da bova šli sami, ko odrasteva," se Hrvatici Marija in Ivana veselita, da sta končno izpolnili otroško obljubo. Bili sta na družinskem smučanju v bližnjem Flachauu, od koder sta potem prišli v Schladming.

Daljšo, skoraj 500-kilometrsko pot je imela Andrea, ki je prišla iz Stuttgarta. Nihče ni hotel z njo, vendar se za to ni zmenila in se je na pot odpravila sama, čeprav je to pomenilo, da bo še nekaj ur po koncertu nekje čakala nočni avtobus proti domu. Na njeno veselje pa so Backstreet Boys prav zdaj najavili spektakel v njeni rodni Nemčiji - prihodnjo jesen bodo v Düsseldorfu priredili kar sedem zaporednih koncertov. 

V čem je torej skrivnost njihovega uspeha, da so Backstreet Boys še danes magnet za občinstvo? Sodeč po komentarjih udeležencev koncerta torej prav to vračanje v stare čase, v brezskrbno mladost. In to kljub temu, da je Nick Carter kot najmlajši član skupine star že 45 let, Kevin Richardson pa jih šteje kar 54. Vendar pa sodobna tehnologija ohranja njihove glasove mlade, k celostni podobi fantovskega kolektiva pa pripomorejo ujemajoči se kosi oblačil in usklajeni plesni gibi, čeprav precej manj intenzivni kot nekoč.

Kot skupina so se formirali leta 1993, leta 1996 so izdali svoj prvi album, ki je nosil ime kar Backstreet Boys, leto dni pozneje pa še Backstreet's Back. Prinesla sta uspešnice I'll never break your heart, Quit playing games with my heart, Get Down, As long as you love me, Everybody. Sledile so Larger than life, Show me the meaning of being lonely, I want it that way, Shape of my heart, The One. Pesmi, katerih besedila še danes znajo tudi tisti, ki se niti ne zavedajo, da jih znajo, čemur so se smejali tudi mnogi obiskovalci v Schladmingu, ki so se na koncertu znašli v vlogi spremljevalca ali spremljevalke.

Čeprav so skozi leta sledile še številne druge skladbe, so prav te naštete tiste, s katerimi so si pridobili kultni status. Čeprav so 90. leta dala številne fantovske skupine - Caught in the act, Take That, N'sync, New Kids On The Block, Boys II Men, Westlife, Boyzone, East 17, All-4-One, Hanson Brothers, so Backstreet Boys prekosili vso konkurenco in se po več vzponih in padcih torej na sceni uspešno držijo še danes, 30 let kasneje.

In glede na slišano v Schladmingu je še vedno svetlolasi Nick Carter tisti, ki izvabi največ ženskih krikov.