Car Cazzafura se je vrnil

CAZZAFURA - Imun

Prav nič ni narobe s krilatico, da je treba "kaj prepustiti tudi domišljiji". Naš z naskokom najmočnejši glasbeni producent (nekoč Doša, nato Zlatko, zdaj Senidah, še prej in vmes pa še marsikdo in marsikaj) si je zasluženo privoščil eno čisto, bistro solo rundo. Beat ali podlaga je perfektno bleščeča, super minimalistična vokalna zankica, ki se vneto ponavlja, pa poskrbi, da je Imun, ironično, vražje nalezljiv. Zaporedje stoično ponavljajočih se detajlov poskrbi, da song Imun ob svojem (kar nekako mistično) prehitrem zaključku doseže sprva povsem nepričakovano soularsko milino in prav tak šarm. Besedilo je v resnici malenkost pomanjkljivo, dejansko pa gre za tipsko trap jedkanico, ki naj le ostane taka. Imun je četrtina Cazzafurinega EP-ja Brain Damage. Car se je vrnil.

Ocena: 5

PHARRELL WILLIAMS ft. SWAE LEE & RAUW ALEJANDRO - Airplane Tickets

Kaj se dogaja z vsemogočnim prvakom lahkotnega post-disco popa izpred desetletja? Pharrell Williams je, v produkcijskem tandemu The Neptunes, na začetku tega mileniuma veljal za izumitelja mehko-lomljene hiphop ritmike. Pozneje se je zapisal občutno bolj preprostemu pop-funku, pri čemer se je zdelo, da ga bo globalna priljubljenost njegovih, še zlasti giga-hitov Happy in Get Lucky (skupaj z Daft Punk) zaslepila in tako oddaljila od resne kreative. Po dolgoletni pavzi (če njegovo poziranje na rdečih preprogah in motoviljenje v modnih ateljejih sploh lahko imenujemo kreativni odmor), se Williams predaja trap meglenosti. Toda s tem songom, pa čeprav je ta urezan docela mehkobno, tj. plaho ali kar nedovršeno, Williams nakazuje, da bi se nemara celo v bližnji prihodnosti lahko znova vzpostavil kot nepogrešljivi trend-setter. Svarim, tole, kljub morebitni začetni skepsi, ni za podcenjevanje.

Ocena: 4,5

Q - Hello

Reminiscenca na Lennyja Kravitza je neizbežna. Toda floridski pevec in avtor Q (Marseden) po novem, sploh v primerjavi s slavnim funk-rockovsko navdahnjenim rojakom, zveni precej bolj alternativno, resnobno, celo nihilistično. Q-jev seksapil je očiten, njegova pripovedovalska karizma pa prav tako. Slednje ima Q, očitno, še več kot njegov kalifornijski vrstnik Steve Lacy. Angleža Bakar in (v zadnjem času na žalost preveč v zatišju) Cosmo Pyke tudi lahko služita kot referenci, akoprav ta dva pogosto zapopadeta tudi drugačno izpovednost. Komad Hello je zabaven še zlasti zaradi svojega (hudomušnega) napuha, ki pa se proti koncu vendarle prikupno razblini – in Q se naposled le razneži.

Ocena: 4

YEAJI - Easy Breezy

Nemara se je že kar prehitro pozabilo. Toda korejska Brooklynčanka je s tipskim milenijskim eksperimentalnim pop minimalizmom, predstavljenim med letoma 2017 in 2020, v resnici precej prispevala tudi k rasti fame Billie Eilish. Toda njen prvi regularni albumski met, to je delo With a Hammer (izdan letos aprila), zveni kar malce zmedeno, torej brez pravega koncepta. Vsekakor bolj vneto priporočam pevkin mikstejp What We Drew (letnik 2020). Avtorica, ki je hkrati tudi producentka in DJ-ka, se s tem svežim komadom vrača na bolj konvencionalne tire. Easy Breezy je drum'n'bassovska pop lahkotnost (med drugim značilna za angleški dvojec Piri & Tommy), ki pa zaradi azijatskega vokalnega štiha zelo milo spomni na nekoč izjemno priljubljen japonski acid-jazz, ali pa kar neposredno na ikonični tokijski trio Pizzicato 5. Pra pici-mici pop ali j-pop se vrača domov. Toda kje natančno je zdaj ta (dom)? Kjut.

Ocena: 4