'Če bi umetnost spreminjala svet, bi živeli v nebesih'

"Prosim čim manj politike, v bistvu trpim za post travmatsko stresno motnjo," nam je takoj na začetku pogovora dejal Eugene Hütz, Ukrajinec, ki je emigriral v ZDA, prva kitara in grlo zasedbe Gogol Bordello. Ta je zagotovo posebna po tem, da že od nastanka, leta 1999, združuje edinstveno kombinacijo glasbenih stilov, političnega angažmaja in neverjetne odrske energije.

"V bistvu smo dobre četrt stoletja mladi, a meni se to ne zdi pomembno, prvi so me pri 14 letih navdušili Sonic Youth, ki so koncertirali v Ukrajini. Zanje je bilo značilno, da so bile velike razlike v letih med člani, to mi je bilo pri njih, kot pankrokerjih, najbolj fascinantno. Vsak je bil svoj kanal energije, kot bi vstopil v vrtinec neznanega," nam je na začetku pogovora zaupal Hütz, ki je s svojo skupino v slabih dvajsetih letih pri nas nastopil (vsaj) petkrat.

Za Gogol Bordello velja, da so jih na svetovni zemljevid postavili njihov zvok, karizma in tudi sporočilnost, opredeliti pa se jih da nekam med alternativo in etno glasbe, četudi so se žanrsko poimenovali "gypsy punk" (ciganski pank op. a.), katerega so tako pionirji kot prvaki. "Naš violinist Sergey je bolj pod vplivom Vivaldija kot koga drugega, za Jimija Hendrixa je izvedel šele med koronsko krizo, ko sem mu ga predlagal in je imel dovolj časa. Nismo sestavljeni iz ničesar, dejansko so v nas nešteti sloji različnih glasbenih kultur, od Stooges, psihadeličnega rocka, do enostavnosti harkora, križanega s cigansko glasbo, ki sem jo poslušal v mladosti in še kupa drugih stvari," je prepričan frontman.

Dejstvo, da člani zasedbe prihajajo iz različnih držav in ozadij, od Ukrajine, Rusije, Etiopije, Ekvadorja pa do ZDA, pa samo poudari njihovo sporočilo transnacionalnosti, nomadstva in odprtosti. "Ljudje so žal izgubili občutek za razsodnost, kaj je res in kaj ne, kaj je dobra glasba in kaj popolna bedarija. Najbolj všečna oznaka za nas je bila psihadelični simfonični pank, ali preprosto pank hardkor, kar nas vrne h koreninam in umešča nad žanre," je dodal.

Njihov tokratni koncert v Kinu Šiška je bil že lep čas razprodan, britanska predskupina Split Dogs pa je pokazala, kaj je to dober pankrok, v kateri je glavni /-a vokalist /-ka Harry Atkins, letos pa so izdali odmevni album Here to Destroy in razprodali turnejo po Veliki Britaniji. Neverjetna energija njihove glasbe je ob odličnem vokalu ter drveči kitari, basu in bobnih, dobesedno brizgala ter nas več kot dobro pripravila na zvezde večera.

Ko je okoli 21.30 na oder priskakljala sedmerica, ki sliši na ime Gogol Bordello, je bilo očitno, da je pred nami pravi ritual, odrski kaos, z veliko interakcije, skakanja in vsem, kar spada zraven. Vse se je začelo dogajati od trenutka, ko je Eugene na odrski podstavek silovito postavil steklenico rdečega vina, da se je žur tudi uradno lahko začel in poškropil nekaj najbolj zavzetih duš pod njim.

Srž zasedbe je zaznana tudi v samih besedilih pesmi, kot so izkušnja migranta, tujca v novem svetu, ki išče svojo identiteto. Hütz pogosto črpa iz svojih izkušenj begunstva zaradi černobilske katastrofe in življenja v begunskih taboriščih, ena takih je pesem Immigrant Punk, tokrat četrta po vrsti. Upirajo se tudi zatiranju, mejam, deportacijam, ksenofobiji, rasizmu, stereotipom, obenem pa cenijo svobodo posameznika in kolektivno moč upora.

Zasedbo je leta 2008 v njeni posebnosti opazila celo slavna Madonna in jih vključila v film Filth & Wisdom, dve leti nazaj pa so dobili biografski film Scream of My Blood: A Gogol Bordello Story, ki je zaokrožil po svetovnih festivalih. Z zadnjim albumom Solidaritine (2023) so izrazili nasprotovanje imperializmu, podprli ukrajinsko ljudstvo in tudi nastopali za ukrajinske vojake.

"Govorjenje o politiki je zelo izčrpajoče in neproduktivno, sploh v tem času, saj ljudje ne znajo več sprocesirati količine informacij, ali da bi si sploh vzeli čas in presodili, kaj je res in kaj ne. Neprestano so na telefonih in so bombardirani z informacijami, iz katerih ne znajo potegniti pravih zaključkov. Če bi umetnost spreminjala svet, bi že dolgo časa živeli v nebesih. Kar pa se dogaja na različnih koncih sveta, so strahote, ki jih ljudje niti ne razumejo kot take, maksimalno spoštovanje Sloveniji, ki vidi stvari, kot je treba. Ne vem pa, kako je kdor koli lahko še vedno zmeden, saj ne vem, čemu vse te zamude, ker menim, da bi lahko zadeve v Ukrajini rešili že pred tremi leti," nam je za konec še povedal pevec.

Gogol Bordello ostaja svojevrstni unikum v glasbenem svetu, saj briše meje zgolj glasbene zasedbe, ker so kulturni fenomen, ki povezuje ljudi ne glede na meje, jezik ali zgodovino. Relevantnost in aktualnost jim daje migrantska izkušnja, ki jo križajo z uporništvom, bojem proti neenakosti in nebrzdanim izražanjem identitete. Dve uri norije, ki je spominjala na dober multikulturni žur "brez meja", pa je pričalo o tem, da je Slovenija zelo odprta za bend njihovega kova, saj na svoj račun pridejo tako tisti, ki jih je zgolj do norenja in poskakovanja, kot tudi tisti, ki znajo njihovo sporočilnost konzumirati med vrsticami.