Če ste se izgubili, čudaški ameriški raper Tyler, The Creator pričakuje vaš klic

TYLER, THE CREATOR – Call Me If You Get Lost

Imenujmo ga kar hiphop heretik. Vsak njegov solo album je poslušalska vaja posebne vrste. A tudi tokrat se seveda gibamo v prepoznavnem slogovnem večkotniku, ki ga zamejujejo rap, nu-soul, R&B, low-fi, jazz in funk. Tyler, The Creator je na svojem šestem solo albumu manj eksperimentalen in fantazijski, zato pa veliko realnejši, iskrenejši in posledično pomenljivejši. Zasuk od njegove do sedaj komercialno najuspešnejše izdaje Igor (2019), ki je konceptualni skupek mavrično-pravljičnih vtisov, je zaznaven, pa čeprav je Kreator glasbo za projekt Call Me If You Get Lost produkcijsko spet uredil kar sam. Večina uporabljenih rim in prispodob je iz nabora čudaškega rapa. Številni pleonazmi in navidezna nakladanja kar tja v en dan naposled sestavijo mamljiv avtorjev potret ter potrdijo Tylerjevo ustvarjalno nujo in intelekt. Tudi naslov albuma je dobro izbran, saj v prenesenem pomenu prepričljivo zagotavlja, da vam lahko, če ste se (na izdaji Igor) skupaj z njim izgubili, pomaga splezati iz morebiti nevarnega sanjskega brezna. Avtor za to uporabi resnično, geografsko premiso, saj lastno veselje nad artističnim življenjem podkrepi z navedbo različnih krajev, ki jih je obiskal kot glasbena zvezda. Malenkost presenetljivo nam Tyler v zaključku albuma, to je v osemminutnem komadu Wilshire, v razmislek ponudi tudi posebno izkušnjo, ki mu je pomagala priti v višje stanje zavesti. Zapletel se je s prijateljevim ljubimcem ali ljubimko, kar sam oceni kot graje vredno dejanje. Sicer tisto manj usodno. V tem prekatu lahko kot vsebinska referenca aktualni Call Me If You Get Lost služi celo slavni album My Beautiful Dark Twisted Fantasy (avtor Kanye West, izšlo leta 2010). In naprej. Če si posebnež, potem stvari pelješ po svoji poti, na svoj način. Zato na pričujoči stvaritvi – ta se bo tako kot Igor že prvi teden po izidu zavihtela na vrh ameriške albumske lestvice – svojo minuto tudi Bonita Smith, Tylerjeva mama. V izseku iz priložnostnega dialoga, ki ga je Tyler naslovil Momma Talk, Bonita ne ovinkari in prizna, da takrat, ko je morala zagovarjati svojega sina, ni j****a niti učiteljev niti ravnateljev, nikogar pač. Tudi pri 30-ih mame pridejo še kako prav! Manj zabavna ali pa vsaj manj izpovedno krepostna se zdi malodane vsa druščina številnih slavnih raperjev, ki jo je Tyler zato, da bi oplemenitili situacijo, zvabil v posamezne songe. DJ Drama ni vključen le v enega od njih, pač pa poskrbi za dodatno energijsko kapsulo v štirih temačnejših ali pa boombapovskih enotah, kot je Lemonhead. Pharrell Williams skupaj z Lil Uzi Vertom v komadu Juggernaut ne zaneti skoraj ničesar, Lil Wayne na posnetku Hot Wind Blows tudi ne. Najboljši komadi so tako tisti, v katerihTyler ne gosti nikogar. Lepa primera sta Massa in že omenjena Wilshire. Soularji Brent Faiyaz, Daisy World in Ty Dolla $ign so kakopak gostje, ki le ohranjajo refrene serenadne. Reggaejevska Sweet/I Thought You Wanted To Dance, pa Rise! in Wusyaname imajo prav takšne vrhunce. Kot zadnjega izpostavim že posnetek Manifesto, ki ga v slogu Tylerjeve nekdanje kompanije Odd Future ponujata dva njena člana – poleg Tylerja še Domo Genesis. Reminiscenca na pionirski hiphop kolektiv Odd Future nikakor ni odveč, saj se glasbeno zelo okusen album Call Me If You Get Lost v posameznih zavihkih oblikovno pogosto naveže na njegov opus. Tyler, The Creator na svoj novi album pričakovano ni uvstil čudovitega komada Tell Me How. Razlog? Prodal ga je najbolj znani znamki nezdrave mehurčkaste pijače, ki ga je s pridom uporabila v svoji bombastični februarski reklamni kampanji. Tyler se je res malce postaral. 

 

Ocena: 4