LSDS Collective: Med snemanjem ene od pesmi smo morali delati sklece

LSDS Collective je skupina sedmih mladih fantov, starih okoli 20 let, ki s svojim prvim izdanim albumom uresničujejo svoje sanje. Luka Kesić, Dan Grabnar, Peter Pongrac, Jaša Kljun, Filip Pavšek, Miha Rajterič in Jonatan Hudnik so ga poimenovali Assid, na njem pa je kar 16 pesmi, med katerimi so štiri gostovanja. Zaupali so nam, kakšni so občutki ob izdaji prvega albuma, kako poteka snemanje ob tem, ko eden od njih študira v Beogradu, in kako ambiciozni so na začetku svoje glasbene poti. 

To je vaš prvi album. Kakšni so občutki ob izdaji? 
Dan Grabnar: Jaz sem si v srednji šoli rekel, da ko enkrat v življenju izdam album, lahko umrem. No, zdaj ne mislim več tako. Sem vesel in ponosen, ampak smo daleč od točke, na kateri si kot glasbeniki želimo biti. Pred nami je še dolga pot in veselimo se je, temelji so pa z albumom postavljeni. Pokazali smo, kakšen hip hop delamo in česa vsega smo zmožni. 
Filip Pavšek: Album je nastajal dobri dve leti in je res produkt vsega skupnega dela. Veseli me, da je končno na voljo poslušalcem. Je dokaj dinamičen in raznolik, predvsem pa odlična odskočna deska za nadaljnje delo.

Kako je nastajal in koliko pesmi je na njem? Kdo je avtor pesmi in katera je vsakemu članu najljubša? Imate kakšno zabavno, zanimivo anekdoto s snemanj?
Dan Grabnar: Nastajal je približno dve leti. Na njem je 16 pesmi. V kolektivu nas je sedem in vsak je nekje nekaj prispeval, nekateri več, drugi manj. Ob vsaki pesmi tudi piše, kdo od nas na njej repa/poje, da ni zmede. Jaz najraje izvajam trapovskega Velikega Gatsbyja ali pa jazz-grandževski Nicholas Cage. Lahko povem, da ko smo snemali pesem Nicholas Cage pri Radiu Študent in smo isti del snemali po osem ur, nas je naš tonski mojster Arne Radelj, ki je tudi DJ pevke Senidah, poslal delat sklece, da se zberemo. No, metoda je delovala, saj smo potem uspešno posneli pesem.
Jaša Kljun: Kreativno je nastajal okoli eno leto, kasneje smo pa še pilili sound (mixing in mastering) tudi okoli eno leto. Meni je najljubša Karamela.
Filip Pavšek: Najljubši komad mi je Malina, saj je Minnatov glas preprosto sanjski, zagotovo rabi svoj ASMR kanal, Neeko pa je znova nov dokaz, da so najboljša stvar albumov gostovanja.

Eden od članov, Dan, kot študent režije večinoma prevzame tudi režijo videospotov. Koliko se mu ostali člani "upirate" ali sodelujete z njim pri idejah?
Jaša Kljun: Niti ne. Nismo imeli prepirov glede tega, Dan je imel popolno kreativno kontrolo.
Filip Pavšek: Dan je zagotovo jedro video produkcije in se mi ne zdi, da smo v konfliktu, kar se tiče idej. Ko nastopi snemanje, ponavadi sledimo okvirni ideji, so pa tudi velik čar vsa odstopanja in eksperimentacija, saj tam teče kreativna energija in se realizirajo ideje, do katerih drugače ne bi prišli. 

Kako naporno je študirati v tujini (Dan študira v Beogradu) in doma v Sloveniji ustvarjati glasbo? Večinoma delate na daljavo? Kako poteka vaš delovni proces?
Dan Grabnar: Ko študiram, moram včasih na glasbo pozabiti za krajša/daljša obdobja. Ampak s tem ni nič narobe. Pomembno je, da ima človek vsaj en umetniški ventil. Zame je to včasih film, včasih glasba. Za nekatere, ki nimajo umetniških poklicev, je to izdelovanje miz ali pa kvačkanje. Sčasoma se vedno  vrneš k tistemu, kar te žene, tudi če daš zadevo kdaj na "pavzo". Mi med faksom delamo vsak zase, potem, ko se vidimo, pa si izmenjamo ideje.

Kakšni so cilji za naprej? Nastopi, nove pesmi? 
Dan Grabnar: Ker se naša glasba giba v sferah alternativnega hip hopa in ni veliko institucij, ki bi jo podpirale oziroma vrtele (za nas je odprta Metelkova, Radio Študent in pogojno Val 202), si jo želimo približati širši publiki, predvsem mladim. Mislim, da je v albumu nekaj za vsakega, samo morate mu dati priložnost, tudi če ponavadi nismo vaša izbira glasbe. 23. septembra imamo predstavitveni koncert za album v Klubu Gromka. Samo to za zdaj vemo, ampak upamo, da jih bo še več.
Jaša Kljun: Nove pesmi se vedno ustvarjajo, ker smo vsi aktivni v ustvarjanju glasbe, če ne v živo, pa prek interneta.