Titu Potecinu na kitari in glasu, Luku Renerju na bobnih, namesto poškodovanega Tilna Lampreta pa je tokrat za bas kitaro poprijel Žiga Jelovčan, je bilo moč prisluhniti že lani februarja, ko so zgolj s tremi pesmimi razprodali manjšo šišensko Komuno, zdaj pa je bil čas, da storijo korak na veliki oder Kina Šiške.

Na njem so se (precej točno) pojavili že okoli 20.30, ko so takoj poskrbeli za prvo presenečenje, ko so se jim na odru pridružile tri mlade violinistke, in sicer Ana Lazar, Nika Škodič in Ajda Blaževič Arko, ki so polepšale prvo pesem Jutro, hkrati tudi prva pesem albuma, ki ji je tako sledila Voda ter prva priredba Figure it Out, njim ljube zasedbe Royal Blood. Po Kje stojiva zdej, so užgali tudi z bučno, garažno različico "beatlesovske" Come Together, pri kateri si je Tit krepko dal duška na kitari in pokazal, iz kakšnega testa je.

Njegovo nenehno gestikuliranje, mahanje z rokama in medgovori so naleteli na lepe odzive najbolj vnetih oboževalk po odrom, sploh ko je šlo za poznane pesmi kot so Nesmisu, Duhovi, Mesto mrličev in Boom Boom Lady. Heart of Gold je njihova pesem v angleščini, kot je Koža (ki jo krasi krasen videospot) pesem v srbohrvaščini. Pri slednji in tudi naslednji (Anno), so se trojici na odru vnovič pridružile violinistke Ana, Nika in Ajda, neverjetno poln in "žmohten" zvok trojice pa bil z zvoki milo zvenečih godal še dodatno ozaljšan.

Go With The Flow je bila še ena priredba, tokrat puščavskih "stoner" rokerjev Queens of the Stone Age, ki je zagotovo dobro poznana vsem ljubiteljem drvečih kitar. Za konec uradnega dela so izvedli še Vsak v svojo smer ter singel Razpad srca.

"Hvala, še obstajajo ljudje, ki hodijo na koncerte, še obstajajo ljudje, ki imajo energijo, se vidimo prihodnje leto," je za konec z radostjo v očeh in srcu povedal visokorasli frontman. Kot dodatek so izvedli še 8/6 song ter Zelo simpatično dekle. Trio nas je v dobri uri in pol popeljal na divji rock panteon, kjer so z neverjetno lahkoto, po morda petindvajsetih dozdajšnjih koncertih, zavzeli zasluženo mesto in nas prepričali, da rokenrol ni umrl, saj smo z njim dobili novo injekcijo surove energije, strasti in predvsem mlade krvi.

"Pol leta me je skrbelo, sem se zbujal ponoči, bilo je noro. Zelo hitro smo se podali v tako veliko dvorano, morda še celo malce prehitro. Obstajali so dvomi. A naredili smo uau, noro, afterica nas čaka. Sicer pa smo zelo glasen bend, ljudem priporočamo čepke, čeprav jih sam nikoli ne uporabljam, ker bi se sicer počutil zaprtega v svoji glavi. Prav v tej glasnosti je tudi eden naših čarov, se mi zdi. Želimo si, da ljudje pridejo na naš koncert, z njega pa odidejo s čeljustjo do tal," nam je zaupal Potecin. In nekaj podobnega se je bržčas marsikomu zgodilo tokrat v lepo polnem Kinu Šiška - bravo, fantje in udarno naprej v nove zmage!



























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.