Kako ste nastali Delta Riff, kam segajo vaše korenine, ob posluhu vaše glasbe se zazdi, kot bi se srečali na kakem koncertu Royal Blood ali The Black Keys, ter se potem odločili narediti bend? Ali je resnica manj romantična?
Rekli bi, da je ravno obratno. Vsak od nas je doma v čisto svojem žanru muzike, glasba, ki jo delamo pa je nekakšen odsev vsakega izmed nas. So pa zagotovo prisotni naši vzorniki, kot sta na primer omenjena zasedbi.
Vaš glasbeni izraz se zdi globoko v garažnem, kitarskem rocku, v surovem vokalu, ki ga podlagajo kitara, bas in boben, zakaj torej Klic v neznano?
Zvenelo je kul (smeh). Klic v neznano! Ker ljudem prinašamo nekaj drznega, nekaj, za kar menimo, da v Sloveniji še ne obstaja. Občutek vznemirjenja, ko se prvič podaš v novo izkušnjo, za katero ne veš, kam te bo zapeljala.
Koliko je album tematski, konceptualni, kaj je vsebinsko njegova rdeča nit in (logično vprašanje), zakaj na njem ni vašega prvega komada Boom Boom Lady?
Boom Boom Lady in Nesmisu nekako nista spadala v sonično sliko celotnega albuma, bila sta posneta v drugem časovnem obdobju tega benda. Na albumu smo skušali čim bolj dinamično ujeti idejo celote – da ni le skupek desetih songov, temveč neka osebna izkaznica benda, kar naj bi prvi album bil. Začneno z Jutro, potem pride Voda in take drvimo dalje!
Tit, koliko piliš besedila, preden dosežejo želeno obliko, je veliko zgodnjih poskusov končalo v smeteh, imaš določen postopek nastajanja besedil?
Tit: Odvisno od pesmi. Včasih besedilo nastane v trenutku, spet drugič o njem razmišljam več mesecev. S Tilnom sva se besedil na tem albumu lotevala precej dramaturško. Poskusila sva na vsaki pesmi narediti neko smiselno zgodbo, ki pesem tudi nekam zapelje. Seveda pa so besedila odsev doživetij in dogodkov, ki se dogajajo okoli nas.
Je bil odločilen "push" za zvok, ki je postal "vaš", produkcija Daisyja (Dejan Radičević), je Delta Riff pred njim sploh obstajala, ali ste skupaj prišli do tega zvoka, izraza, ki ga slišimo na albumu?
Daisy in Tit sta se dobro poznala že pred nastankom benda. Ko smo pisali komade, ter začeli razmišljati kje bi jih posneli, smo na vajo povabili Daisyja. Kot producent je tako stopil k projektu. Seveda je tudi producent vpleten v kreativni proces albuma, sploh ko pride do zvoka kot takega. V studiu se stvari preizkušajo, zvok se mora poklopiti. Do tega smo prišli skupaj – neki "core sound" vsakega izmed nas pa je bil definitivno tu že prej.
Vžgali ste s kar nekaj videospoti, ki so dokaj filmski (Duhovi, beneško-Kubrickovski vajb?), Razpad srca itd., koliko imate sami dejansko prstov vmes pri vizualizaciji svoje glasbe ali to prepustite drugim?
Pri ustvarjanju videospotov, ki jih mi imenujemo kar "glasbeni filmi", sodelujemo s Studiem Slog. Skupaj smo zasnovali ideje, zgodbe, ločeno od tega kar se dogaja v pesmi. Tim Luznar, režiser pa si potem zamisli celotno scenografijo, kako bi to v videospotu potem sporočil. V vsak tak projekt gre ogromno energije in časa, trudimo se, da je vsak videospot vizualno kot tudi umetniško zanimiv.
Pesem Koža je v srbohrvaščini, Heart of Gold v angleščini, vas mika iti čez meje, boste poskusili na Balkanu, načrtujete kakšno promocijo, koncerte, tudi na tujem?
Vsi gledamo angleške filme, poslušamo angleško glasbo. Heart of Gold se nam je rodil v angleščini in tak tudi ostal. Jezik zveni drugače. Fonetika je drugačna. Zaenkrat se osredotočamo na Slovenijo. Večina pesmi je v slovenščini in veseli smo, da je tako. Sigurno pa se bomo v prihodnosti poskušali predstaviti tudi izven meja Slovenije. Pustimo času čas, da vidimo, kam nas bo ponesel veter.
Koliko se vam zdi pomembna vloga radia, ki vrti glasbo, četudi je dandanes glasba distribuirana prek različnih kanalov, predvsem spleta ali pretočnih platform, z družbenimi omrežji za povrhu? Čemu od tega dajete največjo pozornost?
Radio sigurno ni več poslušan toliko, kot je bil včasih, ne smemo pa zanemariti njegove kulturne in informativne vrednosti. YouTube in pretočne platforme so seveda vodilni mediji, preko katerih se ljudje spoznavajo z našo muziko. Pred izdajo albuma, smo naredili okoli 70 kaset, ki smo jih potem podarili ljudem okoli nas. Presenetilo nas je, da so se ljudje potrudili in našli kasetofone, da so lahko album poslušali. Nekaj kaset nam je še ostalo – razdali jih bomo v Kinu Šiška – iz odra, v publiko. Tudi zgoščenke imamo. Opažamo, da ljudje vseeno radi v roke primejo nek izdelek, ki ni le klik na ekranu.
Zame je plošča eden vrhuncev domače glasbene ponudbe lanskega leta, kakšne odzive ste že prejeli od najbližjih, glasbenih kolegov, fenov in koliko teže dajete tovrstnim zadevam?
Hvala. Veseli nas, da so ljudje okoli nas, kot tudi ljudje, ki jih spoznamavo preko glasbe, zelo navdušeni nad albumom. Prejemamo pohvale, sprejemamo pa tudi kritike. Vsak konstruktiven komentar – naj bo ta pozitiven ali negativen – nam veliko pomeni. Samo tako smo lahko vedno boljši. Poslušaj, sprejmi, naredi po svoje (smeh).
Med drugim ste prejeli nagrado Zlata piščal za naj novince, premagali nekaj kolegov. Glasba seveda ni tekma, kaj vam je osnovno vodilo pri vašem ustvarjanju in nasploh glasbenem delovanju?
Vedno poskušamo delati v dobro skladbe, v dobro glasbe kot same. Znotraj našega delovanja poskušamo čim bolj izključiti posameznikov ego, ter delati za dobro Delta Riff. Sicer to vedno ni najlažja naloga – vseeno smo se spoznali z namenom, da ustvarimo bend, kar pomeni, da se šele spoznavamo. Smo pa vsi trije perfekcionisti in skušamo narediti karseda dober izdelek. To nam je vodilo, profesionalnost in želja po tem, da smo vedno boljši.
Koliko sicer dajete poudarka samim koncertom, glasba govori sama zase ali tudi v živo poskušate ponuditi kaj več v vizualnem smislu?
Koncerti so razlog, zakaj v glasbi sploh smo. Vsak od nas najraši "špila". Oder pa je nek alter ego, ko okoli glasbe vse izgine. Ostane pa le še inštrument vsakega. Želimo si, da ljudje pridejo na naš koncert, z njega pa odidejo s čeljustjo do tal. S pojavom umetne inteligence v glasbi, verjamemo da bo zmeraj več ljudi hodilo po koncertih, zmeraj več želje bo po človeški vključenosti v glasbo.
Bi dejali, da so nastopi "dajanje duška", kaj je za vas bistvo, ki se izrazi na dobrem koncertu?
Odvisno od izvajalca. Vsak koncert ima nek svoj potek, nek svoj vrhunec, svojo rdečo nit. Je pa zmeraj potrebna energija – energija na odru in energija pod njim. Če je glasbenik na odru pripravljen, potem lahko to v občinstvo projicira sproščeno, to je naše vodilo.
Se vam zdi, da ste pod kakršnim koli pritiskom rastoče baze poslušalcev, kateri zagotovo od vas nekaj pričakujejo, ali se s tem ne ukvarjate in zgolj "furate svojo špuro" naprej?
Na koncertih smo zaradi ljudi, ki so plačali vstopnico, oni so tam zaradi nas, mi pa zaradi njih. To nam največ pomeni. S tega stališča so pričakovanja velika. Zaenkrat pa ne čutimo nekega ogromnega pritiska na nas. Poskušamo biti čim bolj sproščeni in se spontano premikati skozi celoten projekt. Glasbe nikoli ne ustvarjamo z neko idejo zunanjega poslušalca, medtem ko pa poskušaš vse ostale stvari okoli tega približati ljudem.
Pred vami je največji nastop, čeprav ste že nastopili pred velikimi množicami kot je bil npr. lanski Castle festival, je vsa kilometrina, ki ste jo doslej naredili, že poskrbela za to, da ste pregnali potencialno tremo, kakršne koli pomisleke, da torej na odru ponudite tisto najboljše, kar lahko?
Živčki nam pred velikim četrtkom, ki se bliža, že delajo, trema pa, verjamemo, da bo, kot ponavadi, tik preden se postavimo na oder, izginila. Počaščeni in hvaležni smo za koncertne priložnosti, ki smo jih dobili v preteklih dveh letih. To nam daje zagon. Predvsem smo si želeli naš prvi album predstaviti v veliki dvorani Kina Šiške. Prostor ima močno kulturno vrednost, vsak od nas pa je bil tam na več koncertih, ki so "trgali gate". Za ljudi pripravljamo nekaj presenečenj, po koncertu pa se bomo z njimi tudi malo podružili. V dobi kjer vsi – z nami vred – buljimo v ekrane, nam pomeni ta človeški stik. Tega se najbolj veselimo.
Kaj vam poleg predstavitve albuma prinaša letošnje leto, imate že okviren načrt prihajajočih mesecev, greste naokoli po Sloveniji, že nastajajo tudi nove pesmi?
Nekaj koncertov je že dogovorjenih, nekaj jih bo zagotovo še prišlo. Upamo, da čim večjem številu. Radi bi čimveč igrali, naredili še kakšne nove pesmi in se s svojo idejo predstavili čim širšemu krogu ljudi. Lepo vabimo vse, da se nam na kakšnem koncertu pridružijo in nas začutijo. Morda vam bomo pa všeč!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.