Dino Merlin: Slovenija mi vedno znova dokazuje, da sem se motil

Vesel in hvaležen sem, da velik del ljudi v Sloveniji pozna moje pesmi in obiskuje koncerte. Z leti, z vsakim nastopom več, čutim, da se naša vez poglablja – postaja močnejša, bolj intenzivna. Iskreno, vsakič znova me preseneti posebna toplina, s katero me ljudje v Sloveniji sprejmejo – tako na koncertih kot tudi zasebno. Danes lahko z gotovostjo rečem, da med mano in slovensko publiko obstaja neka tiha, a zelo močna vez. Če sem morda kdaj imel občutek, da je slovenska publika nekoliko bolj zadržana, me je vse, kar sem v tem času doživel, popolnoma prepričalo v nasprotno in vesel sem, da sem se motil. Vsak koncert, vsak korak na veliki oder je zame velik dogodek, neprecenljiv občutek. Zato se še posebej veselim naše poletne noči pod odprtim nebom.

Ljubljana je eno najlepših mest v Evropi. Mesto, kjer se stikata srednja Evropa in kulturno-civilizacijski svet, ki ima tudi kanček balkanskega duha. Je zelo mirna in, rekel bi, ustvarjena po meri človeka. Rad se sprehajam po mestu, blizu imam Tivoli, pa tudi nekaj stvari, za katere človek skoraj ne bi verjel, da jih lahko imaš pred vrati v tem kaotičnem svetu, kjer vse "postaja beton". Ljubljana je ohranila harmonijo z naravo in tiste človeške razsežnosti, ki so drugod po svetu že skorajda izginile. Vsakič znova uživam, ko sem tu, zato sem se tudi odločil, da si bom vzel kotiček zase, ko si bom zaželel tega miru.

Seveda se sprehodim po mestnih ulicah in – na srečo, a včasih tudi na rahlo žalost – me ljudje pogosto prepoznajo hitreje, kot bi si morda želel (smeh). A ta srečanja so vedno topla, spoštljiva in prijetna, res me razveselijo. Priznam pa, da najbolj uživam, ko se lahko malo umaknem od vrveža, se sprehodim po okolici in "poklepetam" s poletjem. To so tisti dragoceni trenutki tišine, ko govorim sam s seboj in s časom, ki mineva.

Zdi se mi, da sem vedno imel potrebo, da tisto, kar nosim v sebi, prelijem v pesem, in to ni stvar odločitve, prej nek notranji klic. Pišem takrat, ko ni drugega načina, da izrazim, kar čutim, in ko stvari, ki me ganijo, ne morem razložiti z razumom.

Vse življenje je navdih. Kot sem rekel ob napovedi albuma – projekt se imenuje Mi, a bi se lahko imenoval tudi "resnična zgodba". Morda prav zato te pesmi niso več samo moje – zdaj pripadajo vsem, ki so se v njih prepoznali.

To, da se ta album zdi nekoliko bolj oseben kot prejšnji, je verjetno le vtis, saj so skoraj vse moje pesmi zgodbe, ki sem jih sam doživel ali pa me je navdihnilo, kar so doživljali moji bližnji, družina ali prijatelji. Morda se ravno zato ljudje tako močno povežejo z njimi – ker jih čutijo kot svoje.

Ko živiš tako življenje in ko živiš zato, da pišeš, se stvari dogajajo povsod – na vseh straneh sveta. Vsi kraji, pokrajine, mesta na mojih poteh so vir navdiha in skoraj na vsakem koraku, kjer sem bil, sem napisal kakšen verz, tudi v Sloveniji.

Vedno skušam iti naprej in ne maram obstati na mestu ali živeti od stare slave. Vsak koncert ima nekaj "novega", svežega, zato bo tudi slovenska publika prijetno presenečena nad nekaterimi trenutki, ki jih bom premierno izvedel v Izoli. Komaj čakam, da jim predstavim košček novega projekta.