Dohiteva nas laibach-štanc na kubik

Laibach so se odločili za estetsko najbolj radikalen poseg v opus Laibach. Že s pompoznim uvodom so se nevarno približali dvojcu angažiranih uspešnic Two Tribes in Go West (Frankie Goes to Hollywood in Pet Shop Boys). Najbolj nenavadno - in hkrati pričakovano pošteno pokroviteljsko - izzveni refleksija "There's a lot of talking when Laibach Drops A Song". Tipsko rapersko stališče pa je le uvod v laibachovski Gangnam Style, ki ga spremlja videospot oz. dinamični kolaž tiktokovskih masovk, duetov in solaž, pavšalno rečeno, od tod in od drugod. Ok, umetna inteligenca je trenutno razglašena za epohalen tujek, ki bo zlomil svet. Pa čeprav je taka črna ocena svoje dni veljala tudi za pojav interneta ter še marsičesa poprej. Laibach so se odzvali v najbolj nepričakovani maniri, ki je nepričakovana zato, ker svari in grozi na do sedaj najblažji možen, a še vedno laibachovski način. Kje je črnina, kje je industrijska zvočnost, kam so izginile mitteleuropske travme, pogrešamo križe in križanja? Zamenjala jih je multibarvitost in azijsko-afriška ritmična plemenskost. Na prihajajočem novem albumu zasedbe Laibach pričakujemo hud interni boj, s tem pa brutalen napad na lasten singlični "algoritem".

Ameriški novoprišlek Sombr je pred dvema letoma šarmiral z dobrim nastopom, nekoliko neuravnoteženim zvokom, vzporedno pa tudi z dosledno povprečnimi funky-soul- in power-pop songi. Rosno mladi newyorški pevec in avtor nadaljevanje premiernega albuma I Barely Know Her (2025) oznanja z bistveno bolj spolirano produkcijsko obliko in celo boljšim, bolj melodičnim, bolj mikavnim komadom. Videospot je dokaz, da se je za postavnega in kozmetično preskrbljenega Sombrja postavil bogat vlagatelj. A če se vrnem k zvoku in k Sombrjevemu vokalnemu naporu, pričujoči hitič svojo slogovno žlahto nedvoumno najprej odkriva pri avstralskem dream-pop dvojcu Empire of the Sun. Bržčas bomo kmalu z gotovostjo lahko trdili, da poba napreduje.

Koračnica, tipsko poudarjena s kitarskim rifom, histeričen glas mične blondinke in navidezno pomirjujoče hropenje sivolasega modreca, ki je v resnici predator – klasičen prizor iz devetdesetih. Največji problem udarnega komada, ki sta ga zanetila mlada alter-rockovska veteranka in punk pionir oziroma rockovski metuzalem, sta nepoboljšljiva ihta in težnja po neznanski silovitosti. Kje bi lahko odkrili še bolj brezvezno idejno puščavo? V muzeju frustracij. Nadvse moteče in povsem nebodigatreba.