Doša: Od sveta ne morem pričakovati ničesar, česar najprej ne zahtevam od sebe

Doša, nazadnje sva govorila slabih devet let nazaj, ko si izdal svoj dvojni prvenec Memento mori, kakšno je zdaj tvoje življenje, kako živiš, koliko mladostniških idealov se ti je vmes razblinilo?

Ja, zdi se, da sem se dvakrat obrnil okoli in je preteklo skoraj deset let od izida Memento mori. Moje življenje se je zagotovo spremenilo, v glavnem na bolje, marsikaj se je zgodilo v tem skoraj desetletju, življenje je bilo treba začeti jemati malo bolj resno, dohitela me je odgovornost, ki sem ji dolgo vztrajno skušal ubežati. Aprila sem se poročil, če bi me pred desetimi leti vprašal, bi ti rekel, da je poroka zadnja stvar, o kateri v življenju razmišljam, in da ne vidim nobenega razloga, da bi s svojo partnerico stopil v zakon, da je to zgolj neka nepotrebna formalnost. Večina mladostniških idealov se mi je razblinila že pred izidom plošče, od sveta ne morem pričakovati ničesar, česar najprej ne zahtevam od sebe.

Od vsega začetka si veljal za jeznega raperja, je Doša dandanes še tako jezen, kot je bil nekoč, ali še bolj?

Doša bo nekje v sebi vedno jezen, razpet med ideali in resničnostjo, a ni več tako jezen v interpretaciji. Težko je, ker velikokrat v besedilih lahko le izpostaviš, kaj je narobe s tem svetom, ne moreš pa ponuditi alternative.

V tem času si objavil zgolj nekaj komadov, vedno si imel "jajca", da poveš, kar misliš, so se tvoje razmišljanje, pogledi z leti kaj spremenili?

Zagotovo so se spremenili, izkušnje so spremenile pogled na marsikatero stvar, poskušam pa se ves čas učiti in rad verjamem, da rastem kot človek. Mislim, da je prav, da ima človek "jajca", da pove, kar misli, ko v nekaj verjame in za tem stoji.

Imaš življenjske izkušnje, kakšna je tvoja filozofija, kaj ceniš najbolj v življenju, do česa si najbolj kritičen?

Najbolj cenim kakovostno preživeti čas v družbi dobrih in zanimivih ljudi ter svojih najbližjih. Želim si več potovati in delam na tem, da bi to izpolnil v največji mogoči meri. Kako lep je res svet, če ga tudi ne vidiš nekaj? Najbolj preziram slabe ljudi, brez občutka za sočloveka, ki jih srečuješ vsakodnevno v različnih vlogah. Razjezi me, da, ko pošteno oddelam, sem redko tudi pošteno plačan, da moram skoraj vedno po zapadlem roku prosjačiti za svoj denar. Da država dovoljuje nerealne roke plačila in mora revež čakati po devetdeset dni na svoj zaslužen denar, naj bo potem še normalno, da konglomerati počakajo devetdeset dni, da jim plačamo položnice. Kako lahko ista firma od mene zahteva plačilo v petnajstih dneh, hkrati pa si pridržuje pravico meni plačati po devetdesetih dneh, če nekaj delam za njih?

Če sodimo po komadih Usput, Ego manjak in podobnih, si "kralj dissa". To pomeni, da se ne prerekaš z ljudmi, jim raje poveš svoje v pesmih? Kakšne komentarje dobivaš na te "komade", kdo napiše svojega nazaj, ali se ne poberejo več, ko jih zatolčeš v tla ...?

Sam se ne bi oklical za kralja dissov, ti komadi so bolj "reality check" kot "diss". Je pa žalostno, da ima nek Usput komad več kot pol milijona ogledov, kakšen drug, pri katerem sem izlil dušo na papir in besedilo res nekaj pove, pa niti sto tisoč.

V bistvu si svoj čas veliko obračunaval tudi z dekleti, recimo v vrhunskih neobjavljenih komadih (OK, so na YouTubu) kot npr. Nadlegvou te, Prevečmaterialaocipahdabišlovnč, Nej jo boli ... Kakšne so bili odzivi vpletenih, ko so slišali te stvari v komadih?

To je bilo neko obdobje, več kot petnajst let nazaj, ko sem se res razpisal na to temo in se mi je porodila ideja, da bi naredil cel EP z naslovom Prevečmaterjalaocipahdabišlovnč, ki pa ga na koncu nisem ne zaključil ne izdal. Zanimivo je, da so bili ti komadi, ko sem jih leta kasneje objavil na YouTubu, zelo všeč tudi ženski publiki oz. poslušalkam.

Malokdo je tako iskren in ima tudi pogum, da to pove naglas. Si se, recimo, kdaj zalotil in rekel "a-a, tega pa ne bom povedal"?

Sem, a premalokrat, haha.

Neki dou je brutalno iskreno ogledalo, ki si ga nastavil sam sebi, se pravi, nisi brutalno iskren in boleče neposreden samo do drugih, temveč najprej do sebe (kot tudi na osebno izpovednih komadih na Memento mori)?

Če ne bi bil najprej iskren do sebe, bi bilo dvolično, da bi bil do vseh drugih. Moja glasba je bila in vedno bo, zelo osebno izpovedna. Vedno se me je najbolj dotaknila glasba, ki je v meni prebudila močne emocije in sem se lahko z avtorjem oz. izvajalcem poistovetil, zato tudi sam delam takšno.

Koliko je nate vplivalo življenje kot tako, se pravi življenje, kot ga živiš, in koliko sama rap scena, hiphop, kako jo vidiš, kam misliš, da ta gre?

Hiphop je del mojega življenja in glasba prav tako, Doša kot ustvarjalec dela hiphop glasbo, kot producent pa tudi druge vrste glasbe. Ukvarjanje z glasbo me je posledično pripeljalo do tega, kar je danes moj poklic, in to je tonski mojster oz. studijski tehnik ter glasbeni producent, skratka moje delo je vse, kar je povezano z zvokom. Preko hiphopa sem našel poklic. Rap scena je precej manjši del mojega življenja, kot je bila včasih, razen tega, da sem in vedno bom, kot ustvarjalec, del le-te.

Kakšen se ti zdi raperski podmladek, v zadnjih letih je "in" trap, razen Matter so ostali precej "fake" in nimajo kaj dosti za povedati, kako to vejo dojemaš sam?

Meni so v glavnem vsi slabi, nisem posebej navdušen. S tem, kdo je "real" in kdo "fake" pa se že dolgo ne ukvarjam. Ja, trap je "in", kot glasba mi je všeč in tudi sam sem šel s produkcijo v to smer, se pa zdi, da je poslušalcem te glasbe vsebina odveč, kar pa me žalosti.

Očitno plate izdajaš na deset let, boš izdal fizično zgoščenko, zdaj so se kanali, po katerih pride glasba med ljudi precej spremenili, tudi mladina ne posluša več plošč, vse je na telefonih, se ti zdi to v redu oz. je to prednost ali slabost?

Tega bom še izdal fizično, čez deset let pa kdo ve, kaj bo, haha. Vse več ljudi že uporablja digitalne glasbene platforme, kar je zagotovo prednost za nas glasbenike. Prodaja zgoščenk je upadla že zdavnaj in do pred kratkim se je glasba le brezplačno nalagala s piratskih strani, prek streamov pa se vseeno obračajo neki centki, ki na koncu pridejo do nas.

Se pravi se leta 2020 (končno) lahko veselimo druge plate, nam poveš kaj več o njej, ima naslov, koliko pesmi, katerih tematik se boš še lotil v pesmih?

Ja, leta 2020 bo izšel album Izpovedi razočaranga uma, ostalo naj za zdaj ostane skrivnost.

Nastopaš poredko, bi si želel več ali s tem ohranjaš svojo "ekskluzivnost", da te lahko feni vidijo parkrat na leto, se pravi bolj izjemoma kot kaj drugega?

Nastopam takrat, ko me najamejo, kar pa je, deset let po zadnjem albumu, bolj redko, nimam dovolj prihodkov, da bi se lahko šel ekskluzivnost, haha.

Zagotovo je nekaj denarja tudi v izdelkih (merchu), Datura puloverji (hoodieji) so po svoje kultni, zakaj ne dela spletna stran Datura.si?

Ja, odlično je, da se da nekaj malega zaslužiti še z izdelki in datura hoodieji so se kar dobro prodajali vsakič, ko smo jih naredili, stran pa se trenutno prenavlja.

Kakšna zadnja beseda ...?

"Če že morš bit v filmu, ne bit Tony, bod Sosa." A veš, zarimal sem, haha ...