Doševo pismo predsedniku je najbolj sofisticirana iskra upora doslej

1. DOŠA – Odprto pismo predsedniku RS

Ni ravno pogosto, da bi raper napovedoval prihodnost. Doševo predvidevanje, da bo zima 2020 pasja, je docela upravičeno. Vsi se je vsaj malo bojimo. Narativni koncentrat enega najboljših in najbolj suverenih domačih hiphoparjev praktično takoj po štartu prevzame efekt snežene kepe. Ta po resnično izvrstni oceni aktualnega socio-političnega stanja, še zlasti solidarnega opisa nepopravljivih škod oziroma nesreč kolegov iz ustvarjalne sfere, neprizanesljivo trči v predsednika, tega odnese s sabo in ga malo kasneje simbolno povsem zmaliči. Došev ihteči glas na dramaturški plamen zlije največjo ponujeno kanto bencina. Ne glede na to, da je tisti politikov fiasko “ajmo, miška mala” že malo zastaral, Doša ost drugega vsebinskega poglavja svojega novega komada virtuozno prenese na vso politično elito. Raperjeva krasna pesniška mašnja “da bi enkrat šel med, ne pred ljudi” in strašljivost zaključne kitarske solaže sta še kako na mestu. Najbolj sofisticiran poziv k uporu, kar jih je. Dober je tudi video, a ne.

Ocena: 5

2. LEILA ALEKSANDRA – Kako dajati

To je lepo oblikovan sodoben pop song. Dasiravno uvod ne obeta česa veličastnega, kasnejši premišljen preplet eno- in večglasja prvo pravo solistično uspešnico pevke, ki ni ravno novinka, prepričljivo ohrani živahno, izpovedno gosto, a še vedno malček skrivnostno. Refren komada Kako dajati je presneto učinkovit, čeprav prav nobena njegova sestavina, pa najsi bo to vodilni glas ali elektronsko generirana podlaga, ni nikakršen eksot. Ravno nasprotno. Leila Aleksandra ponuja zrelo in zelo standardizirano domačo popevko. Zato pa uravnoteženost njenih gradnikov in predvsem dopadljiv, skoraj hladen naklon pevkine interpretacije celoto preusmerja v prešerno modernost. Pohvale za veliko občutka in dobrega okusa. 

Ocena: 5

3. BALLADERO – Drugačen svet

Izdaten slogovni premik v izrazu Balladera, ki je bil do zdaj znan kot tradicionalno zveneč šansonjer, je veliko presenečenje. Ta odkriva dve povsem novi poglavji. Zelo poseben glas Dominika Bagole v novem okolju veliko pridobi. Celo z manj pevskega napora je tega v primerjavi z njegovimi starejšimi skladbami kar naenkrat več, predvsem pa je jasnejši. Toda novo zvočno okolje od kantavtorja terja še skrbneje profilirane melodije. Drugačen svet je v tem oziru oblikovana zadostno bogato in zanimivo. Manj pa mi je všeč blagi tremolo, vtkan v osnovni ritem. Ta namreč preveč spomni na You’re My Heart, You’re My Soul (1985), najbolj cukrast panevropski hit nemškega dueta Modern Talking, kar jih pomnim. Recimo, da je Balladero svojim bodočim uspešnicam nameraval odpreti nova stilna vrata, in da je to storil brez zadržkov, kar takoj na stežaj. Drzen eksperiment, ki intrigira tako avtorja kot občinstvo. Pogumno.

Ocena: 4

4. VORDA FT. ALYO, RETA & EMKEJ – Maraton

Pa saj je v Logatcu res lepo. Kje pa ni? Ha. Raper Vorda svoj poziv k splošni skrbi za ohranjane bistrih misli in preudarnih, toda avtorskih dejanj naveže na simboliko 42 in nekaj kilometrskega teka. Vordi v poduk je vseeno treba prišepniti, da je 42 km dolga proga dolga le za ortodoksne zapečkarje in – realno – za lenuhe. Za energične in pametne je to le malo daljši sprehod! Refren, ki ga ponuja Vordov izliv, ima dokaj površno, če ne kar nedomisleno šablonsko parabolo. Res smola, da je ta del songa melodijsko tako stihijski in lirično skromen. Med verzi, ki sledijo, je nemara še najzabavnejši tisti o ukinitvi keša z namenom, da bi bili vsi na ničli. Proti koncu svoje videnje še najbolj pošteno in hkrati dobro zveneče, pravzaprav pa predvidljivo botrsko doda Emkej. In tako za silo reši povprečen raperski kos, ki mu kričeče manjka vsebinske srčike. Videospot je pa itak cela idejna sirotnišnica, grozno nenavdihujoč pač.   

Ocena: 2,5