Drake spodbuja k poplesavanju pod tuši

Brez ovinkarjenj velja, da je Drake občutno boljši na Maid of Honour kot na Iceman. To pomeni, da je kanadski raper, finančno bržčas najbolj donosna postavka v zgodovini hiphopa, lažje poslušljiv (beri: prebavljiv) na drugem in ne na prvem (načeloma središčnem) od treh albumskih zavitkov (tretji nosi naslov Habibti), ki jih je simultano izdal sredi meseca. Ob poslušanju Maid Of Honour se nemudoma opazi, da je pričujoča songovska selekcija ritmično izrazitejša, pravzaprav gre za hibrid med plesno in hiphop dinamiko, v resnici pač za house-rap. Drugo poudarjeno kakovostnejšo noto tega albuma pa je še bolj preprosto odkriti. Drake se na delu Iceman tako zelo smili samemu sebi, da kmalu na plano privre spoznanje, da največ usmiljenja zasluži tisti, ki Icemana prevzema kot lasten paravan za načrtno samopomilovanje. Na Maid Of Honour si Drakeovi songi v zaporedju podajajo zanimivo izbrane vzorce ali sample že v preteklosti preizkušenih ritmik, med katerimi je tudi precej takih, ki so bile zelo uspešne. In ne le to. Lirično se Drake predaja romantiki, pogosto tudi nerodni mesenosti. Zato na mah lahko tudi na vaših napravah in ambientih uspešnica postane komad Cheetah Print, ki gvira na predlanskem hitu producentke Peggy Gou z naslovom (It Goes Like) Nanana. Enako velja za Road Trip, ki ga je Drake in njegovo producentsko moštvo brez zadržkov naslonil na znano Swangin' and Bangin' DJ-ja in producenta Cedrica Hilla. Prav tako zelo zabavno zveni Which One, ki v svojem nedrju vključuje Rihannin hit Work in delno tudi na Wannabe nekoč razvpitih Spice Girls. Ob tem da gostujoči raper Central Cee v njemu prostem slogu povzame tudi najbolj znani del refrenskega verza iz omenjene britanske pop znamenitosti. Drake se v izteku albuma sicer nekolikanj zaplete, tako da ta izpade celo delno eksperimentalen. Reklo bi se, da je Drakeu za ta del albumskega sklopa zmanjkalo motivacije oziroma navdiha. Vseeno pa Maid Of Honour pušča dober končen vtis. Gotovo je, da k temu prispevajo tudi drugi gostujoči raperji, med njimi Drakeu, očitno, studijsko najbolj zvesta Sexyy Redd. Za plesno poletje.