Dva večera zgodovine slovenskega hip-hopa

V petek so kljub dežju nastopali raperski "veterani", tisti, ki so na sceni tako ali drugače še iz 90. let oz. s preloma tisočletja. Dogajanje sta pričela Slon in Sadež, četudi morda za koga ne pravoverna raperja, a večina se bo najbrž spomnila njune parodije, skladbe Raper, v kateri sta se lepo ponorčevala iz raperskih stereotipov.

Boštjan Nipič Nipke je bil kot edini predstavnik Dravle Records, četudi je uspel s precej mehkejšo različico rapanja kot je bila njegova naveza z Denisom Bsncem, s katerim sta imela nekoč duo Overdose. Nipkeja so namreč najbolj posvojili otroci, tudi tokrat prisotni, v skladbah kot sta Noben me ne razume in Všeč, tko kot je.

Nekoliko trše so oder "odtrgali" Kosta, Samo Boris, Brodii in Ico Lumbago, T-Set in Nikolovski. Kosta je ponudil svoj največji hit Na senčni strani mesta, Ico pa je ponudil nekaj hitičev z odličnega prvenca Samo bedak in sila, čeprav bo v rodnem Mariboru v kratkem z YNGFireflyjem predstavil nov album Lumbago. T-Set se morda kdo spominja s kompilacije 5'0" of fame Za narodov blagor, Nikolovski pa je bil predstavnik nekdanjega koletiva Sami norci, ki je pred več kot dvema desetletjema izdal odličen prvenec Vse ob svojem času.

Murata in Josea žal ni bilo, je pa prišel Doša, nekdaj s Cazzafuro član dua Da II Deuce, ki velja za najbolj trdoživega in hkrati "hardcore" raperja na sceni. Doša je največji vtis pustil z dvojnim prvencem Memento mori iz 2010, ki je bil prvi slovenski dvojni rap album. Da je Doša še vedno kralj mikrofona, je pokazal tudi na Festivalu 202, sledila sta Unknown in Amo, Emkej pa je nastopil s solističnimi skladbami, saj napovedanega Tekochee Kruja, zaradi bolezni člana, ni bilo. Emkej je na odru zbral celo četico kolegov za izvedbo pesmi Šmorn (remix), čeprav so manjkali Zlatko, Nipke, Ghet in Mito, sta pa zato vskočila Burke in Drill, ki je bil edini, ki je nastopal oba dneva. Po več kot dveh desetletjih se je na oder vrnil MC Zme-den, iz nekdanjega dua Plan B, ki je leta 2003 izdal prvenec Čarovniki, a žal (pre)hitro razpadel.

Sledili so še težkokategorniki kot so Zlatko, ki je nedavno ponudil 14. studijski album Lepe barve, tik pred 20-letnico svojega rap delovanja, s Trkajem so ljudje kljub dežju skakali ob Dihi z mano ter Ljubljančkankami. Tadi Tada (Nemir) in Princip, včasih poznana kot Thug Connect, sta bila prva predstavnika Velenja, sledila pa sta odlična Mrigz in Ghet, 6 Pack Čukurja pa so, četudi je izdal pet albumov, tokrat (namenoma?) "pozabili", pogrešati pa je bilo tudi nekaj imen iz zlatega obdobja domačega rapa kot so Pižama, N'Toko, Valterap in še kdo.

Za krono prvega, četudi deževnega, večera, pa so sledili RecycleMan (ex-Ali En), ki se je bolj kot na mega uspešni prvenec Leva scena, skoncetrital na pesmi z drugega albuma Smetana za frende, Maribor sta zastopala Ezy G (Matjaž Ezgeta), nekoč član dua Dandrough, ki je izdal samo en album Ko pride bog, a pustil močan pečat na rap sceni in producent YNGFirefly.

Predvozač največji zvezdi prvega večera je bil novogoriški raper King, ki je ga največ ljudi pozna po gostovanjih na albumih Klemna Klemna, čeprav sam (na žalost) nikoli ni izdal albuma, kar je precejšnja škoda, morda pa se to dejstvo še kdaj spremeni. Trnowski ninja pa je prišel na oder po 22. uri, s svojimi Keš pičkami, verjetno največjim hitom v domačem rapu, pa ostala nesporen kralj pripovedovanja zgodb in markantnega flowa, kot ga obvlada in zna dostaviti samo on. Z afterparty je s svojo rap mešanico hitov poskrbel še Velenjčan Mrigo, ki je bil tako eden bolj zaposlenih ljudi petkovega večera.

Um (Urh Mlakar) in Kuna (Igor Kuna) sta pričela sobotno dogajanje, slovita pa po kot freestylerja in mojstra improvizacije. Leopold I. je z bendom lepo vpeljal pozno sobotno popoldne, četudi je njihov zvok morda precej pop(ularen), in manj strogo raperski ali hip-hoperski, Leopold lepo obrne besede s tekočim flowom, kar je naletelo na ugoden odziv kot tudi metanje darilc med nabolj vnete pod odrom.

Neža Mihelič, bolj poznana kot Žena, je ena raperk z impresivnim flowom na domači sceni, ki še nima albuma, za pesem Desetka pa je na oder povabila tudi partnerja Arneja. Za njo je prišla Kani, z roza lasmi, katere zelo očitna vzornica je Američanka Ice Spice, med mlajšimi je imela nekaj njej podobnih fenic, stila ji vsekakor ne manjka, kar je videti tudi v njenih precej "ameriško" navdahnjenih videspotih (Big Poppa, Shake, Rojstni dan), zagotovo pa bi lahko več naredila na sami sporočilnosti in besedilih.

PTČ je ljubljanski hip-hop duo, ki ga sestavljata Val in Pavel, ali so njune seksualne opazke vaša skodelica kave, pa je seveda stvar okusa. Bolj teatralni so bili SBO, ki imajo dober "following", nekaj bangerjev kot je Tipi so pi**e, čeprav so "zloglasno" napovedali, da se znajo kmalu posloviti, četudi upamo, da to ne velja zanje.

.travnik se sicer deklarirajo za "boy band", ki je pred kakimi petimi leti izdal prvenec Pubeci ne jočejo, njihove pesmi pa sicer zvenijo sveže izpod prstov producenta Urbana Senekoviča. Sida, bolj poznan kot Brica Barberica, je poleg brivca tudi raper, ki je zarapal tako v srbohrvaščini kot slovenščini, pokazal pa je, da tudi jezik vrti tako dobro kot škarje okoli glav svoji strank. Ezra je eden vodilnih traperjev na sceni, ki je nastop izpeljal dovolj tekoče, da je pokazal svoje veščine, še bolje pa se je togledno izkazal še en Ljubljančan, Skova, ki je leta 2020 ponudil album Theatrum, v živo pa postregel s kopico udarnih rim z aktualno tematiko.

Precej dobro sta se predstavila tudi Sahareya in njen bratski DJ Sunny Sun, ki je repala v srbohrvašini in angleščini, poskrbela pa tudi za primerno koreografijo. V novomeško-ljubljanski navezi Munje Records so oder zavzeli Fraw Blanka, Mirko, Sajkoslav in Vuki Vuk. Blanka je primer "hardcore" ženskega repanja, ki temelji na brutalnem podajanju in jezi, na podoben način ji je soroden Vuki Vuk, medtem ko Mirko in Sajkoslav več poudarka dajeta tekočemu flowu in liričnim domislicam.

Kamniški traperji Matter so lani praznovali 10-letnico, Levanaela, ki deluje v Rotor Motor, pa zdaj nadomešča Shao, ki je najbolj znane pesmi preoblekel v malce modificirane različice. Slišali smo bangerje kot sta Safari in Mrki flow, v katerih Tunja in Dacho pokažeta svoje lirične preobrate, ki gredo marsikomu pravovernemu ljubitelju rapa v nos, njihovim privržencem pa ravno obratno.

Vazz Live so zasedba Marka Jacoba Cavazze, v katerem sta brat Smrdel in Filip Vadnu na kitari. Vazzove pesmi, ki so sicer prvotno bolj hip-hoperske, so tako postale pravi "live" bangerji sploh Mladi gamsi, Pankrt, medtem ko sta Individum ali Mladi Prešeren dobila instrumentalno bogatost, kar nedvomno prispeva k boljšemu živemu "feelingu" samega nastopa. Vazz je prikazal neverjetno energijo in gibčnost ter poskrbel za enega sobotnih vrhuncev.

Zaključni trojček drugega večera pa je pripadel Primorski, saj je najprej na oder stopil Burke, ki je pa je precej hitro oder prepustil starejšemu kolegu Drillu, ki ga raperska publika dobro pozna. Nesporni junak primorskega konca, naslednik pionirskega Valterapa, je postregel s svojim krepkim flowom, sicer pa lepo pripeljal sobotni večer do samega vrhunca, ki ga je obeležila njegova naslednica.

Nekaj čez 22. uri je oder zavzela še Masayah, nesporno najbolj uspešna, delovna in izpostavljena raperka zadnjih nekaj let. Njene pesmi kot so Ni panike, Cigaret ali Zavedno pozna vsa mladina, ki posluša rap in tudi sicer, saj so pesmi redno na radijskih valovih. Če jo je kdo čakal oba večera, je tako končno prišel na svoj račun, ko je tako kot Klemen Klemen dan pred tem, imela najdaljšo časovnico v primerjavi z ostalimi nastopajočimi, na oder pa je povabila tudi kolegico Kani, s katero sta izvedli pesem Zlahka, z nedavno izdanega albuma Lava.

Festival 202 so tako kljub mokremu petku navkljub v soboto uspešno pripeljali do konca, celotno ploščad pred Kinom Šiška pa spremenili v pravo, pravcato festivalsko prizorišče, s šanki za pijačo in hrano, mobilnimi WC-ji vred. Pregled slovenskega rapa je tako, z nekaj manjkajočimi členi, solidno uspel, sploh pa je bila to dobra priložnost na odru videti nekatera imena, ki jih nismo videli in slišali že desetletja.