Vdova Oliverja Dragojevića: Dokler bom živa, me bo vse spominjalo nanj

Pred dvema letoma je na današnji dan 70-letni hrvaški pevec Oliver Dragojević izgubil bitko z dolgotrajno boleznijo,  pljučnim rakom. Takrat se je čas na Hrvaškem, predvsem v okolici Splita in Vele Luke, od koder je bil glasbenik, ustavil. Vsi so žalovali za legendo, radii so predvajali samo njegove pesmi in koval se je načrt, kako se v velikem slogu posloviti od skromnega glasbenika. 

Oliver je za seboj takrat pustil ženo Vesno in tri sinove: Dina, Davorja in Damirja. 29. julij 2018 je bil razglašen za dan narodnega žalovanja, v Split je prišlo več deset tisoč ljudi. Od Oliverja so se poslovili tudi člani Torcide, uradnega navijaškega kluba splitskega nogometnega kluba Hajduk, ki so na zadnje slovo prinesli velike bakle ter ogromno Oliverjevo fotografijo, ki so jo spustili s splitskega zvonika Sveti Duje. 

Oliverja so 2. avgusta manjše in večje ladjice pospremile do Vele Luke, kjer je pevec pokopan. Njegovi sovaščani so se poslavljali več dni in pred njegovo rojstno hišo nosili sveče in vence.

Drugo obletnico smrti bodo obeležili s koncertom njegovih prijateljev

V domači Veli Luki bodo na drugo obletnico njegove smrti priredili koncert Oliverju v čast. Na odru se bo zvrstilo kar nekaj prijateljev pokojne dalmatinske legende, med njimi tudi Nina Badrić, Petar Grašo, Oliverjeva skupina Dupini, Petar Dragojević in drugi. "Zelo bo lepo. K sreči sem oseba, ki se ima pod nadzorom. Vse lahko pretrpim. Včasih seveda ne morem, a to je takrat, ko sem sama. Vedno me nekaj spominja nanj in vem, da bo tako, dokler bom živa. Njemu je bila pomembna samo glasba," je za portal 24Sata povedala Oliverjeva vdova Vesna Dragojević.

Od dečka iz Vele Luke do glasbenika v londonskem Albert Hallu

Oliver je bil rojen 7. decembra 1947 v Splitu, otroštvo pa je preživljal v Veli Luki na Korčuli. V glasbo se je zaljubil že kot otrok, ko pa mu je oče Marko podaril harmoniko, se je šele zares začela njegova glasbena pot. "Zelo sem jo čuval in igral sem jo cele dneve. Imel sem le tri ali štiri leta in vem, da bi lahko harmoniko tudi razbil in jo uničil, a je nisem, pazil sem nanjo," je v enem od intervjujev povedal Oliver. Prav s to harmoniko je zabaval svoje vrstnike in vse, ki so s čolnom potovali med Velo Luko in Splitom. Javnost ga je spoznala šele leta 1963, ko se je predstavil kot pevec in klaviaturist splitske skupine Batali. Kasneje je sodeloval tudi z Dubrovačkimi trubadurji, kasneje pa je ustanovil skupino More. Leta 1975 se je kot solist predstavil na Splitskem festivalu, kjer je zapel pesem Galeb i ja. Ostalo je zgodovina. 

Oliver ostaja eden redkih hrvaških glasbenikov, ki se je lahko pohvalil z nastopom v newyorškem Carnagie Hallu, v londonskem Royal Albert Hallu, v pariški Olympiji in sydneyjski operi. 

Dragojević je veljal za zelo pozitivnega človeka in se je takšnega pristopa do življenja držal vse do konca. To je pred dvema letoma potrdila tudi njegova žena Vesna.