Ed Sheeran ohranja format

Naj bo kamera, naj bo format za promocijski video pokončen, naj se Ed Sheeran še enkrat več predstavi kot koncertni matador, čigar (novejši) ljubezenski songi prepogosto izzvenijo tako, kot da niso (več) njegovi avtorski. Količina teh, ki jih je neumorni Anglež na plano spravil v zadnjem desetletju in pol, je resnično osupljiva. In tudi zato je (skoraj logično) Camera bolj tako-tako. Sheeran je že pri osmem albumu Play, ki je pravkar izšel.

 Zelo dobro oblikovana singlična celota. Pri čemer se Demi Lovato kot ne najboljša pevka na planetu dosledno skrije za nabrito ritmiko, ki pa - po vzoru The Weeknda - ne preskoči Rubikona agresije, grbosti ter tako pametno ostaja nevsiljiva. Večerno-nočna izpoved mladega dekleta je v podobnih poskusih redna vsebinska linija. Brez izrazitejših posebnosti, a ta komad ima vseeno potencial postati velika uspešnica. Demi preseneča! Kdo bi bi mislil, da bo sploh še kdaj.

 Odličnega traperja očitno kar lepo zanaša. Lani je objavil izjemen album Hardstone Psycho, močan tako glasbeno kot tudi lirično. Sledila je razočarajoča himnica, ki naj bi pomagala filmu F1. Don Toliver ni od muh tudi na zmagovalni poleti izdani kompilaciji Jackboys 2, ki jo sestavil njegov zavezniški kolega Travis Scott. Zdaj pa tale mehkoba. Ko bi Toliver vsaj naslov izbral z manj sladkorja. Njegovi baladi 2AM in 5X z albuma Life Of a Don (2021) ostajata nedoseženi.

Ritem koplje pohvalno učinkovito - ostro kot se od najstniško napetega break-beata tudi pričakuje. Nekolikanj je problematičen Krikijev vokal. Ta je nemara res preveč visok, skoraj cvileč. Razvija se občutek, da se pevcu nekam hudo mudi. Ok. A tudi to bi bilo opravičljivo, če bi bil za to kak tehten razlog. A tega nam novinec na prizorišču ne razkrije. Fenomen dopisovana po mesindžerju že dolgo ni več aktualna tema, kaj šele novica. Kriki, povej nam kaj globljega, kaj, kar še ne vemo, kaj, kar res (o)čutiš, kar bo, četudi izmišljeno, smart.