Ellie Goulding ohranja vrhunsko kreativno raven

ELLIE GOULDING - Brightest Blue

Krasen album. Angleška pevka in avtorica Ellie Goulding je z Brightest Blue zdaj pri četrtem. Dobrih songov na pretek, ob tem, da so ti zloženi v skrajno dopadljivo zaporedje. Reklo bi se, da je vsebina Brightest Blue perfektno uravnotežena. To v grobem pomeni, da če ste, na primer, mlajši in vas navdušuje Dua Lipa, potem si tudi z Gouldingovo zlahka pridete nasproti. Kakopak ste že malenkost oddaljeni od rosne mladosti in je vašo glasbeno žejo pred leti uspešno gasil opus Adele, potem vam bodo spoznavanja z Brightest Blue v užitek.

Ellie Goulding tudi po komercialnem dometu sodi v posebno vmesno kategorijo. Tako priljubljena kot njeni prej omenjeni rojakinji v ZDA ni. Njeni albumi nagovarjajo preširok diapazon glasbenih okusov, njena persona in izgled pa sta kot da preveč evropski. Namesto agresivne ali stalne medijske prisotnosti, 33-letna pevka raje odteče kak polmaraton več. Na evro meridianih in vzporednikih (?) je hobi ali dva, po katerih so znane glasbene zvezde, zaželjen, medtem ko ameriška publika odklonov od enega natačno določenega in ostro obrobljenega imidža sprejema težje. V nasprotju z veliko večino britanskih pop starlet pa ima Ellie Goulding dve veliki prednosti. Njen poln in čist sopran v najvišjih legah nekolikanj zaškripa, pogojno zacvili. In to ravno na še sprejemljivi, ali raje dopadljivi, pravzaprav na mejni stopnji, ki je zelo sexy. In drugič. Skozi ves čas zdaj že debelo desetletje trajajoče kariere Gouldingova zvezavo trka na vrata produkcijske sekcije, ki meje popa premika v smeri novega, neznanega. Vloga njenega stalnega sodelavca, producenta in avtorja z nadimkom Starsmith (Finlay Dow-Smith) je pri tem ključna. Starsmithovo senzibilno spajanje tradicionalnih pop krojev ter raznovrstnih elektronskih plesnih ritmik (garage, 2-step, bakbeat) je Gouldingovi namenilo nekaj posebnih priložnosti. Šele ko se spomnimo epske Love Me Like You Do (2015), ki je spremljala filmsko super uspešnico 50 odtenkov sive, ime Ellie Goulding zasije na polno. Dopolnilna omemba uspešnih singlov producentov/izvajalcev Dipla ali pa Calvina Harrisa s prepričljivim glasom gostujoče Ellie se zdi za celoten pevkin opus kot sladica.  

How Depp Is to Deep, Bleach, Sixteen, Close to Me ter Power so prepričljivo najboljši letošnji komadi Ellie Goulding. Še zlasti je pomenljiv majski single Power, ki se mi zdi res izjemen. Čeprav ga ovija skoraj rockovsko-napadalna esenca, nas njegovo jedru zavede od housea do zaznavne gospel kadence in nazaj, a vso to bogato teksturo Elliin glas nonšalantno prebode. Power so družno spisali Goludingova ter še dva odlična angleška skladatelja Jamie Scott in Jonathan Coffer. Drugače pa je obetavni pisec songov Joe Kearns skupaj z Ellie avtor največjega števila njenih čisto svežih pesmi.

Na Brightest Blue ne manjka balad, a so te v manjšini in kot začetno že izpostavljeno, lepo zaokrožajo premišljen in ravno dovolj dramatičen komplet.

Konvencionalen pop, toda ta zelo zelo napreden. Opojen album.  

Ocena: 4