Emkej prevzema ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

1. LIL YACHTY & DaBABY ft. DRAKE – Oprah’s Bank Account

Ta je dobra! In zelo verjetno tudi koristna. Če ne kar revolucionarna. Najbolj slavni traperji in mumble raperji priznavajo, da je njihova super uspešna obrt pravzaprav živo sranje. Konkretneje, da je njegov fazon res en sam komad, ki mu ni konca. Tako analitičen DaBaby si privošči sam sebe, medtem ko ga intervjuja Lil Yachty v vlogi Oprah Winfrey. Res legendarno! Načeloma pa drži, da eden od nespornih komadov tega čudaškega leta (brez vizualije) sploh ni tako zelo butast in ničvreden. Všeč mi je klavirsko vodena podlaga, ki razmer ne podreja nujni zadimljenosti pljuč in prostorov. Vsekakor čudovita zafrkancija oziroma vrhunski sarkazem in razvedrilo za to izolirano in žalostno obdobje.

Ocena: 5

2. DOJA CAT – Say So

Nekoč je disko veljal za profan in obskuren izrodek glasbenega razvoja. Dandanes je zatekanje pod aranžmajsko sproščeno plesno vibracijo norma za mimogrede. Spogledljiv naboj, ki ga naokrog seje disko, ostaja. Tega za časa naših življenj – kot kaže bo dejansko tako – ne bo prekosil noben novejši stilski izum. Še več. To se zdi kot nujni žerjav za dvig morale. Vsaj morale, če ne še česa drugega. Spominjati se dobrih žurov je zdaj še bolj legitimno kot kadarkoli prej. Če artizem ameriške raperke Doje Cat načeloma temelji na izprijenem in prostaškem diskurzu, so te prikupno živahne slabe štiri minute ljubke, da je kaj. Sej/Say so res.

Ocena: 3,5

3. EMKEJ – Oblast

"Moraš grešit', če hočeš odrast'", o ja! Še kako prav je, da nam najboljši slovenski raper svojo nemara najbolj ostro in obenem ljudsko lekcijo odpredava zdaj. Civilizacija se je igračkala s tekočim dušikom in evo – fasala jo je po prstih, in to tako pasje, da jo je nato zašraufalo po celotnem drobovju, da o glavah, ki so zdaj nasičene s panikami, tesnobami, odtujenostmi, strahovi in drugim psihokliničnimi stanji, raje pozneje. Za spreobrnitev ni nikoli prepozno. Seveda je naključje hotelo, da sta pandemija in sprememba domače politične oblasti sovpadli. Ni pa nikakršno naključje, da ima poet za ta historični trenutek pripravljeno iskro opozorilo. Njegovo dramatičnost neprizanesljivo stopnjuje ritmična podlaga, ki je v svojem bistvu grozilno tiktakanje stare vékarice. Preden ta še poslednjič izstreli kukavico, velja Emkejevo Oblast preposlušati še enkrat, in to še bolj pozorno. In nato še enkrat. Pomni!

Ocena: 5

4. MJ COLE – 90 Miles

Pionirja UK-garagea kot solo avtorja ni bilo na spregled že leta, že desetletja. Njegova albumska klasika Sincere je izšla že davnega 2001. Njegova dve leti mlajša naslednica Cut to the Chase ni bila niti za drobec tako vnemiljiva. Kasneje je londonski producent pretežno remiksal uspešnice, če ne raje poluspešnice drugih elektronikov. Zdaj pa bržčas misli spet resno. To pomeni, da se namerava vnovič aktivirati, torej naplaviti svež avtorski material. Za prvo opozorilo je izbral zanimiv posnetek, ki pa je v pripovednem smislu skrajno nezanimiv! Ops? Ampak res. Priznam, sam se teh in podobnih ambientalnih zvočnih krajin hitro nasitim. Še posebej če učitelj kopira učenca, ki je prej kopiral svojega učitelja ali idola. No. Če je to predtakt nečesa res upravičenega za naslov "Veliki povratek", naj bo.

Ocena: 2