EYP: Z leti smo postali več kot le bend, postali smo prijatelji

Skupina Enjoy Your Privacy predstavlja prvenec, ki so ga poimenovali Mali kabinet. Na njem je deset avtorskih pesmi iskrenih občutkov, v katerih se razpirajo zgodbe, ki segajo od intimnih priznanj in ljubezenskih dvomov do igrivih trenutkov bližine in zabave. Rdeča nit albuma je nihanje med ujetostjo in svobodo – med trenutki, ko se izgubiš v ljubezni ali negotovosti, ter tistimi, ko najdeš izhod v družbi, iskrenosti ali glasbi sami. Navdih so bile lastne zgodbe – ljubezni, razhodi, dvomi in tudi trenutki, ko se preprosto izgubiš s prijatelji.

Album Mali kabinet je kot odprtje predala, v katerem so shranjeni naši spomini. Ni nastal čez noč - vsaka pesem je morala dozoreti, da si je zaslužila biti del albuma. Mali kabinet je prostor, kamor smo spravili spomine – ne nujno velike, ampak tiste, ki so nas tiho oblikovali. Vse od večerov v kleti, prvih koncertov, dvomov, razhodov, pa do tistih trenutkov, ko se vse postavi na svoje mesto. V teh pesmih ni pretvarjanja – to je to, kar smo res živeli. Nočemo nikogar prepričevati, da je ta album nekaj več, ker ni bil narejen zato. Želimo samo, da se kdo v teh zgodbah prepozna. Da ga kakšna pesem spomni na nekaj, kar je tudi sam enkrat čutil. Če se to zgodi, potem je vse imelo smisel.

Skupino sestavljamo Florjan, Gašper, Matic, Damjan in Jure. Vse nas je glasba spremljala že od malih nog – vsak po svoje, vsak z drugačnim ozadjem, a z enako željo: dokazati se na glasbeni sceni in pokazati, da imamo nekaj svojega, nekaj posebnega. Z leti smo postali več kot le bend – postali smo prijatelji, ki drug v drugem najdejo iskrenost, zaradi katere vse skupaj deluje. In to se čuti tudi v glasbi. Ime Enjoy Your Privacy se je pojavilo povsem spontano – med eno od vaj, ko smo opazili napis na nekem plakatu, ki je visel na steni te majhne sobe. Morda ta plakat še vedno nekje visi, kot opomnik na trenutek, ko se je vse začelo. Takrat nismo razmišljali o pomenu, danes pa v njem vidimo nekaj več. Zanj stojimo z novim razumevanjem – kot simbol našega prostora, kjer nastajajo zgodbe, ki jih zdaj delimo naprej skozi besedila in melodije.

V ta album je vlitih ogromno neprespanih noči, žalostnih in veselih trenutkov. Zato ga tudi tako močno čutimo. Vsakič, ko igram katero od pesmi, se spomnim trenutka, ko je nastala – kje sem bil, kaj sem čutil in zakaj je sploh prišla ideja. To niso samo pesmi, to so koščki časa, ki jih zdaj slišimo v obliki melodij. Če ne bi imeli te sreče, da lahko to počnemo, bi bila naša življenja gotovo precej bolj običajna. Proces nastajanja pesmi je pri nas vedno podoben – najprej pride besedilo, iz občutka se rodi melodija, potem pa skupaj na vajah oblikujemo osnutek. Pesem običajno pustimo nekaj časa, da se uleže, da dozori. In ko se vrnemo k njej, vedno nosi nekaj novega – tako kot mi. (Florjan)

Ime se je rodilo povsem spontano, brez posebnega načrta. Kot trenutek, ki se preprosto zgodi. Odločili smo se, da bodo besedila v slovenščini, ker se le tako res lahko izrazimo – povemo stvari točno tako, kot jih čutimo. Slovenščina je naš jezik, domač in pristen, in v njem najlažje prenesemo čustva, drobne razlike in pomen, ki bi se v tujem jeziku hitro izgubil. Poleg tega je po svoje zelo zanimiv za pesnjenje – ima toplino, ritem in značaj, ki ga želimo ohraniti v naši glasbi.

Kdaj pa kdaj, v vsej tej norišnici vaj, koncertov in priprav, vsak od nas potrebuje trenutek zase, da si spet napolni baterije in zadiha. Takrat se vsak po svoje malo odklopi od vsega. Nekdo gre na sprehod, drugi se zateče k športu, tretji preprosto uživa v družbi prijateljev ob dobri hrani in pijači. Ti trenutki brez glasbe so v resnici tisti, ki nam pomagajo, da se vanjo potem lahko še bolj iskreno vrnemo.

Nastajal je dobra tri leta - bolj intenzivno. Proces snemanja v studiu se je odvijal v več intervalih, večinoma med vikendi, ko smo lahko resnično vstopili v ta svet. Pri albumu so sodelovali tudi Mitja Bobič na trobenti, Anže Langus Petrovič – Dagi in pa naš producent Jan Baruca, ki je celoten projekt povezal v enotno zvočno zgodbo. Ženski vokal v pesmi Midva (in tudi v nekaterih drugih pesmih kot spremljevalni vokal) pa je prispevala mlada pevka Tina Nunar, znana pod umetniškim imenom Valentina.

Zdi se nam, da se glasba danes vse manj zapira v točno določen slog ali žanr – in podobno je tudi pri nas. Pri ustvarjanju ne iščemo enotnega zvoka, ki bi povezal vse pesmi, ampak se prepustimo občutku, ki ga prinese posamezna zgodba. Zato se skozi album prepletajo različni glasbeni slogi – od popa in rocka pa vse do folkovskih vplivov. Tudi sam zvok se premika med sodobnim, bolj sintetiziranim pristopom in toplim, skorajda retro občutkom. Vse je odvisno od tega, kaj pesem potrebuje v tistem trenutku.

Zdaj se vse zares začne. Zdaj, ko je album zunaj, si želimo čim več koncertov po Sloveniji – da glasbo predstavimo širši publiki in te pesmi doživimo skupaj z ljudmi, zaradi katerih vse to počnemo. Ni boljšega občutka, kot ko skupaj z nami pojete, se smejete, jokate, derete, skačete – in preprosto živite trenutek. Želimo deliti te občutke v živo, spoznati nove obraze, nove poslušalce in ustvariti tisto posebno energijo, ki se zgodi samo na odru. Hkrati pa ne mirujemo – že razmišljamo o novih pesmih, idejah in projektih, ki bodo nadaljevanje zgodbe, ki se je z Malim kabinetom šele začela.