Glasbeni albumi v letu 2020

Zasedba Šukar je že takoj na začetku leta predstavila prvi povsem avtorski album Baro Ilo, za katerega so si vodja Igor Misdaris in druščina vzeli precej časa, seveda pa so ostali zvesti romski tradiciji. Zvok albuma je razkošen, brez težav pa bi jih po kakovosti postavili ob bok vrhunskim tujim zasedbam tipa Gypsy Kings ali Les Negresses Vertes. Če so vam všeč romski melos ter njihove vesele in otožne viže, potem s Šukarji ne morete zgrešiti.

Prvi februar je bnil datum, ko je svoj novi izdelek ponudila naveza Dravle Records, v kateri sta najbolj aktivna producent Damjan Jović in Boštjan Nipić Nipke. Jović je poskrbel za moderno produkcijo, v goste pa sta povabila kar nekaj zanimivih imen in poskrbela za album sodelovanj z naslovom Buden. Izstopajo pesmi Ubijalci sanj pri kateri sodelujeta zalagasper, Brez kulture, kjer so glavni Matter, HYU in Chiro la Bagra, v pesmi Js mam sam sebe rd zapoje Bojan Cvjetićanin iz Joker Out, pri skladbi Nebo pa sodelujejo Trkaj, Benjamin Dolić in Erik. Izdaja je obeležila petnajstletnico delovanja tega kreativnega ljubljanskega kolektiva.

Na valentinovo sta Zala Kralj in Gašper Šantl, zdaj poznana kot zalagasper, predstavila prvenec 4, ki je izšel na vinilni plošči in v digitalni obliki. "Neskončno hvala, da ste tu. Ne bi si mogla predstavljati boljšega koncerta," sta dahnila ob zaključku promocijskega koncerta v Kinu Šiška. Zala in Gašper imata tisto "nekaj", kar ju ločuje od ostalih, ostajata svoja, zaljubljena, namesto njiju govori njuna glasba, saj znata ločiti zrno od plev, vesta, kaj šteje, razumejo pa ju njuni sodobniki in tisti, ki hodijo po svetu z odprtimi ušesi in srci in niso "ubijalci sanj". Na njunem prvencu je deset pesmi, pet v slovenščini in pet v angleščini, saj naj bi več privržencev kot doma imela v tujini.

V drugi polovici februarja je s koncertnim albumom Tu smo, vaši smo! udarila skupina Lačni Franz, za katero smo lahko že zadnjih nekaj let preverjali, v kako izvrstni formi so, saj je Predin okoli sebe zbral mlado gardo profesionalnih glasbenikov: Aneja Kočevarja (bas kitara), Luko Čadeža (bobni), Boštjana Artička (klaviature) in Tineta Časa (kitara). Pomlajeni Franz je tako revitaliziran do te mere, da je nemogoče razmišljati o nepotrebni nostalgiji, saj v njihovi interpretaciji dobro zvenijo tako preoblečene stare pesmi kot tudi novejši glasbeni aduti. Lačni Franz je torej daleč od "pogrete župe", saj v časih, v katerih živimo, ostaja relevanten, tako Zoran kot tudi ostali mladci okoli njega nam namreč brez težav pogledajo v oči.

Če je Sergej Škofljanec iz zasedbe San Di Ego svojo ljubezen do hard rocka 80. in 90. let dobro prezentiral že kot vokalist skupine Requiem, to zgodbo nadaljuje tudi na albumu Zdaj je čas, ki je izšel 20. marca. Pesem Osamljeno dekle po glasbeni plati pregrešno spominja na More Than Words zasedbe Extreme, priredbi Anita ni nikoli in Dancing Queen sta pravzaprav odveč, četudi sta ujeli precej vrtenja na radijskih valovih. Kar pa ne pomeni, da kitariziranje Matica Ajdiča in vokalne akrobacije Škofljanca ne zadenejo žebljice na glavico, ko je to potrebno.

Elektro zasedba Torul je 27. marca ponudila dvojno poslastico za svoje privržence, saj so z albumom Teniversia obeležili dekado ustvarjanja. V tem času so se v njej izmenjali trije pevci, izdali pa so šest albumov. Dvajsetim skladbam so dali novo, svežo preobleko, Borut Bernik (Torulsson), Maj Valerij in Borut Dolenec pa so se maksimalno potrudili, da so najvidnejše pesmi iz njihove prve desetletke zažarele v novi, bogatejši in morda še bolj všečni luči, kot smo jih bili vajeni do zdaj. Zagotovo poslastica za vse njihove privržence in vse tiste, ki so jim blizu moderna elektronska glasba, debeli basi ter zapeljive in izvirne melodije izpod prstov vrhunskega Torulssona, ki skrbi tudi za mastering zvoka cele vrste drugih slovenskih glasbenikov.

Aprila sta raper Mirko Grozny in DJ Supastar približno leto in pol po plošči Afera Majda Holc "odprašila" nekaj starih instrumentalov in nastal je kratek in jedrnat izdelek SupaGrozny in zob časa. V slabe pol ure Mirko postreže z neusmiljenim zagonom in bogatimi besednimi zasuki, kar nam daje vedeti, da gre za izdelek zrelega rap borca, ki dobro ve, kaj dela. Album je bil v fizični obliki s stripom vred na mah razprodan, Mirko pa v pesmih, kot so Bog vojne, Zadnji gnevi ali Talci zaprašenih polic, uprizori verbalne napade, ki so precej "popeglani" in se brez odvečnega besedičenja skladajo s Supsovo "old school" produkcijo. "Like, repost, share niso dovolj, če želiš hiphop ali karkoli drugega v življenju res doživeti. Ko slišiš te hladnejše beate in padeš v to zono, se tudi tvoje razpoloženje spremeni. Začutiš bluz, mraz, temačnost, jezo in celo bes," nam je o plošči povedal raper.

T.M.S. Crew so obelodanili ploščo Kar seješ, to žanješ, na kateri se po rapovsko z rockovskim muziciranjem ukvarjajo z aktualnim družbenim zrcaljenjem težav mladih in skepso glede prihodnosti. Največji adut gorenjske naveze je bržčas dokaj spretno mešanje različnih slogov, od hiphopa do rocka, funka in reggaeja.

Maja je Žan Serčič ponudil izdelek Iz moje sobe, na katerem je pokazal tudi svoje producentske prijeme, ki sledijo trenutnim trendom. Morda se ga spomnite z odra šova Slovenija ima talent, njegov drugi album pa je, kot je povedal, v celoti nastal v njegovi sobi, v kateri je odraščal, saj se je ta iz otroškega kotička spremenila v mini studio. Serčič tako prepriča z iskrenostjo in samorefleksijo, kar je potrdilo, da je druga plošča avtorska in precej zrelejša kot prva, hkrati pa osebna in unikatna.

Posavski rockerji Grizl so 1. junija izdali drugo ploščo Pod pritiskom, ki je prava rock injekcija prekaljenih glasbenikov, ki so svoje pokazali že na prvencu 17 mečev, tokrat pa so še udarnejši. Trdnemu jedru rocka dodajajo tudi primesi bluesa, brata Gregel zanese tja do funka, sicer pa sami pravijo, da je hranilna vrednost njihove glasbe "zelo mastna" in da je med okušanjem možno zaznati tudi, da je bilo med nastajanjem uporabljeno tudi kakšno pivo v kombinaciji s tobakom.

Septembra so prvaki urbane scene Matter združili sile s producentom Tsujigirijem (Gregorjem Kocijančičem), poznanim iz zasedb YGT in Felis Catus, sodelovanje pa je rodilo zasedbo Better in album Testament ljubezni, ki so ga oktobra predstavili na ekskluzivnem hibridnem dogodku v Kinu Šiška. Četudi je sodelovanje menda prišlo po naključju, je Better zanimiva nova stopnička v mozaiku mrkih flowov in autotunanih enovrstičnic. Gregor je kot Tsujigiri želel izdati samostojni prvenec, a je zadevo zastavil v slovenščini, pri čemer je črpal iz poezije svojega očeta, Gorazda Kocijančiča. Če vas ni prepričal že odštekani Nežno kruti svet, vas zagotovo osvojijo preostale pesmi, ki so "matterjevsko zatrapane", saj sta se Levanael in Tsujigiri ujela v producentskem smislu, Dacho in Tunja pa v svojem slogu trosita verbalne modrosti, ki vas pač totalno zadenejo ali povsem zgrešijo.

Jeseni so vas morda prepričali Čao Portorož, ko so predstavili tretjo ploščo Pop, ki so jo že s prvo pesmijo Cocks on the Rocks zastavili kot nekakšen retro trip v synth pop 80. let, v čase skupin Kraftwerk, Videosex ali Denis & Denis, hkrati pa jim gre šteti točke za pogum in izvirnost. Četudi se krepko napajajo v nekem drugem času, je sedem pesmi instantno všečnih, kar pomeni, da so naslov Pop vzeli dobesedno. Srbohrvaščina nas popelje v čas, ko je bilo vse enostavnejše. In če vam ni do tega, da bi prežvečene komade iz 80. let poslušali že tisoč in enkrat, potem si lahko zavrtite novi izdelek Čao Portorož, s katerim se lahko podate v časovni stroj, a z modernim pridihom.

Vseprisotni raper in borec za pravice malega človeka Zlatan Čordić, poznan kot Zlatko, je 11. septembra obelodanil album Julijan Mak, za katerega je navdih našel v Ivanu Cankarju. Na plošči se razgovori o izgorelosti, v drugih spet navdihujoče trka na vest mladim in jih spodbuja, naj izkoristijo svoje potenciale, na albumu je spisal odo Josipu Iličiću, govori o športnih uspehih, ki ljudi združujejo, domovinski tematiki, v skladbi Delavske pravice pravi, da se je razdajal za druge in pozabil na sebe, v Zmagi pa pove, da dela ni naveličan in da bo za hlapce vedno čefur. Kakor koli in kar koli si že mislimo o Zlatku in njegovem aktivizmu, je s ploščo Julijan Mak zagotovo obeležil enega od pomembnih glasbenih mejnikov v letu 2020.

Septembra je končno udarila tudi rock zasedba Bogunov, ki je po petnajstih letih od nastanka naposled dočakala izid prvenca More bijesa. Njihova glasba deluje neverjetno iskreno, odlikuje pa jo čustveno močna lirika, ki je delo pevca in avtorja Ognjena Zeljića. Album "zadane" z raznolikostjo pristopa, hkrati pa je smiselno povezan, energičen in odločen, mestoma pa nežen in melanholičen. Pesmi so večinoma v hrvaščini in variirajo od temačnih, nasilnih in surovih pa do čustvenih, melanholičnih in optimističnih, ljubezenskih in celo takih, ob katerih vas lahko zasrbijo pete. Skratka, poslastica, če imate za podlago dobri stari jugo rock.

Kočevski avtor Andraž Hribar je izdal šesti album Čas je, zrel izdelek človeka v najboljših letih, ki je priznal, da je bil zadnje čase precej kreativen. Na račun pridejo vsi ljubitelji dobrega pop rocka, ki ga je ustvaril pod producentsko taktirko Dejana Radičevića, ki je poskrbel, da Hribarjeve stvaritve zvenijo kar najbolje.

Recycleman je septembra postregel s prikupno zmedenim šestim albumom KWA, ki nadaljuje njegovo funky hiphop pot, ki jo je pričel pred več kot četrt stoletja kot Ali En. Še vedno je aktualen in še vedno je funky, a se je vmes veliko naučil, morda je zdaj manj jezen in modrejši, ali pa zna svojo jezo ubesediti na drugačen, bolj odrasel način. Plošča tako ponudi tudi nekaj psihadelije, lepo število žgečkljivih tem, ki tako opozarjajo kot grajajo in po drugi strani izpostavljajo stvari, o katerih se morda premalo govori. Sicer pa bistvo pove že v prvem komadu Hude rime: "Politika je firma, ki skrbi sam' zase, v firmi tej veliki, v vsakem štuku prase. Tega jest ne jem, ne, prvo, ker sem vegi, drugo in pa tretje, nismo si kolegi."

Zagotovo drži, da so Prismojeni profesorji bluesa eni bolj neutrudnih koncertnih "prismojencev" na domači sceni, ki jih je koronakriza zagotovo precej prizadela v smislu, da ne morejo igrati v živo, kar so poprej počeli z največjim veseljem in zanosom, odpadel pa jim je tudi promocijski koncert v imenu novega albuma Prismojeni? Na tretjem albumu so ponudili osem avtorskih skladb in eno prismojeno priredbo, hkrati pa v svojem avtentično prismojenem slogu tudi devet možnih naslovnic. Vsak lastnik zgoščenke si tako lahko izbere tisto, ki mu ob določenem dnevu ali počutju najbolje ustreza. Bolj kot kdaj koli so izpostavili enega svojih močnejših adutov v skupini – humor, ki je bil, kot priznavajo, vedno njihova povezovalna masa. Nastala je prismojeno privlačna mešanica slogov, ki se kaže v pesmih, ki jih hitro razumemo, hkrati pa si ne moremo kaj, da nam ne bi zlezle pod kožo. Takoj, kmalu ali slej ko prej. Plošča, ki jo lahko poslušamo kjer koli in nas bo spravila v dobro voljo, v poplesavanje, ali pa nas bluesovsko požgečkala. Brez dvoma eden glasbenih vrhuncev leta.

Nenazadnje pa je samostojni prvenec naposled dočakala tudi Severa Gjurin, ki ga je poimenovala Ali je še kaj prostora? Seveda ga je. Za tak glas se mora obvezno najti prostor, saj ga imamo nekako vklesanega v malih možganih, tako ali drugače, iz takšnih ali drugačnih razlogov. Ali po zaslugi zasedbe Olivija, ki jo je imela z bratom Galom, ali pač iz reklam ali gostovanj pri drugih glasbenikih. Severa je na albumu zbrala pesmi in "žive" posnetke iz več kot desetih let ustvarjanja in nastopanja. Kar že samo po sebi priča o tem, da je pravzaprav kriminal, da nismo že vsaj pri njenem tretjem ali petem albumu. A najbrž ima v njenem primeru vsak zakaj svoj zato, zagotovo pa ne morete zgrešiti ob poslušanju njenega blagozvenečega glasu in prijetnih pesmi, ki jih imate, večino, že nekje dobro "inštalirane" v podzavesti.

Nenazadnje pa se bodo vsi ljubitelji domačih rimoklepačev strinjali, da ne smemo pozabiti na še enega trnovskega nindžo, ki pa ni Klemen Klemen. Skova  (Vasja Vipotnik) je nedavno izdal prvenec Theatrum. Mnoge je presenetil, tako kot pred leti Vazz (tukaj imata duet v pesmi Svetilnik), saj njegove stvaritve stojijo, kot morajo, tako lirično kot glasbeno. Kot pravi sam, "pesmi nosijo globoka sporočila, kompleksno strukturirana besedila pa so prepojena z močno pesniško metaforiko,"  zgledoval pa naj bi se tudi po gledališču. Skova je vreden vsega posluha tudi v 2021 in naprej, saj je postregel s prvencem in pol.

Za sam konec leta pa velja omeniti še EP s štirimi pesmimi zasedbe Werefox, Live Radio Session, ki naj bi bila po devetih letih prvi akt zadnje faze delovanja, kot so se izrazili. Menda nameravajo v digitalni obliki izdati še pesmi in nekatere demo posnetke, ki so jih pripravljali za tretji album. Kot so zapisali, so se vedno počutili najbolje pred občinstvom na koncertih v živo, na odrih. Očitno so žrtve trenutne krize tudi med bendi, če ne dobesedno, pa zagotovo posredno ...

Tuji ROCK albumi:  

1. Larkin Poe – Self Made Man

2. The Strokes – The New Abnormal

3. The 1975 – Notes on a conditional form

4. Marilyn Manson – We Are Chaos

5. Smashing Pumpkins – CYR

6. Bruce Springsteen – Letter to You

7. Bob Dylan – Rough and Rowdy Ways

8. Paul McCartney – McCartney III

9. Deep Purple – Whoosh!

10. Green Day – Father of all Motherfuckers

11. Pretenders – Hate for Sale

12. AC/DC – Power Up

13. Neil Young – Homegrown

Tuji POP albumi:

1. Grimes – Miss Anthropocene

2. Haim – Women in music pt. III

3. Halsey – Manic

4. Jessie Ware – What's your pleasure?

5. The Weeknd – After Hours

6. Charli XCX – How I'm Feeling Now

7. Yello - Point

8. Taylor Swift – Folklore / Evermore

9. Shawn Mendes – Wonder

10. Ava Max – Heaven & Hell

11. Dua Lipa – Future Nostalgia

12. Pet Shop Boys – Hotspot

13. Fiona Apple – Fetch The Bolt Cutters

14. Miley Cyrus – Plastic Hearts

15. Kylie Minogue – Disco

Tuji RAP albumi:

1. Aesop Rock – Spirit World Field Guide

2. Run The Jewels – RTJ4

3. Logic – No Pressure  

4. Eminem – Music to be murdered by

5. Black Thought – Streams of Thought, Vol. 3: Cane & Able

6. Public Enemy – What you gonna do when the grid goes down?

7. Nas – King's Disease

8. Serengeti and Kenny Segal – Ajai

9. Ka – Descendants Of Cain

10. Pop Smoke – Shoot for the stars, aim for the moon / Meet the woo 2

11. Juice WRLD – Legends never die

12. Boldy James & Sterling Toles – Manger On McNichols

13. Royce da 5'9'' – The Allegory

Tuji METAL albumi:

1. Ulcerate – Stare Into Death and Be Still

2. My Dying Bride – The Ghost of Orion

3. Solstafir – Endless Twilight of Codependent Love

4. Deftones – Ohms

5. Testament – Titans of Creation

6. Eternal Champion – Ravening Iron

7. Dark Tranquillity – Moment

8. Paradise Lost – Obsidian

9. Wayfarer – A Romance with Violence

10. Terminal Nation – Holocene Extinction  

11. Sepultura – Quadra

12. Sweven – The Eternal Resonance

13. Ozzy Osbourne – Ordinary Man

Opomba: Izbor albumov je mnenje avtorja, ne uredništva 24ur.com.