Glasbenica Joan Baez praznuje častitljivih 80 let

Joan Chandos Baez se je rodila na Staten Islandu v New Yorku. Njen prvi inštrument je bila ukulela, nato pa je z le nekaj glasbene izobrazbe odkrila, kako svoj sopranski glas spremljati s kitaro. Občinstvo jo je prvič spoznalo leta 1959 na folk festivalu v Newportu, leto kasneje si je na njem že prislužila samostojni nastop.

Kot folk pevka je v 60. letih odigrala eno ključnih vlog pri oživitvi žanra in v teh turbulentnih časih ameriške zgodovine z glasbo izražala svoja družbena in politična prepričanja. Njena družbena angažiranost jo je ustoličila tudi med vodilne izvajalce protestne pesmi. Čeprav so jo označili za kraljico folka, je v svoj glasbeni izraz vključevala tudi druge zvrsti.

Prvi samostojni album, naslovljen Joan Baez, je izdala leta 1960 in z zmesjo tradicionalnih balad, bluesa, uspavank, kavbojskih napevov in etničnih folk melodij ter s skladbami Woodyja Guthrieja in zasedb The Carter Family in The Weavers pridobila privržence v ZDA in širše.

Leta 1963 je utrla pot Bobu Dylanu in se z njim odpravila na turnejo. Prav ta vez je zaznamovala folk glasbo v 60. letih, leta 1968 pa je na samostojnem albumu Any Day Now izdala tudi svoje različice njegovih danes dobro znanih pesmi. Leta 1969 je bila tudi ena od zvezd festivala Woodstock.

Čeprav je tudi tekstopiska, je znana zlasti po občuteni interpretaciji skladb drugih avtorjev. Posnela je pesmi skupin, kot so The Allman Brothers Band, The Beatles in The Rolling Stones, ter kolegov, kot so Jackson Browne, Johnny Cash, Willie Nelson, Paul Simon, Stevie Wonder, Leonard Cohen in Bob Marley. Med njene lastne skladbe pa sodi Diamonds & Rust, ki se nanaša na njeno razmerje z Bobom Dylanom. Kritiki in tudi poslušalci so jo ocenili za eno njenih najboljših pesmi.

V svoji karieri je izdala nekaj ducatov albumov ter prejela številna priznanja, med drugim leta 2007 grammyja za življenjsko delo. Leta 2017 je bila sprejeta v Dvorano slavnih rock and rolla.

Vseskozi se je Joan Baez zavzemala za družbena in politična vprašanja in bila v ospredju številnih dobrodelnih koncertov po vsem svetu. Kot aktivistka je leta 1963 korakala ob Martinu Luthru Kingu, leta 1979 je ustanovila organizacijo za človekove pravice, leta 1989 je podprla žametno revolucijo v Pragi. Pela je na prvi turneji Amnesty International, udeležila se je svetovnega praznovanja 90. rojstnega dneva Nelsona Mandele, pridružila se je protestnikom proti vojni v Iraku.

Slovenske poslušalce je nazadnje navdušila leta 2014 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, pred tem je leta 2007 nastopila v Hali Tivoli. Ob 80-letnici so v galeriji Seager Gray v Kaliforniji odprli njeno drugo samostojno umetniško razstavo Mischief Makers 2, na kateri si je mogoče ogledati portrete ljudi, ki spreminjajo svet, piše na njeni spletni strani.