Hamo & Tribute 2 Love: Prihaja čas objemov, poljubov in iskrenosti

Srce ni metronom, ki nepreklicno udarja tudi, ko ga hranimo z drugorazrednimi briketi zavajanj in floskul. Nekaj časa še tiho bije, morda včasih utrip celo pohiti. Venomer pa pride do točke, ko ne more več. Ko se ustavi lubezen, se ustavi srce. Ampak ta žalostni konec se lahko spremeni v nov začetek. Ne pozabite: že majhna iskrica lubezni lahko srce spet požene.  

Tokrat srce bije nekoliko drugače kot na studijskem albumu 4K, zasedbe Hamo & Tribute 2 Love. Bije v živo. Fantje nam podarjajo "žive" posnetke, ki so pred letom nastali na razprodanih promocijskih koncertih v ljubljanskem CSK KUD France Prešeren. "Pošiljamo vam boljše čase, čase, ko smo še lahko uživali, čase, ki so v resnici zelo blizu – ostali so skriti globoko v nas," pravijo.

"Lubezen je naš edini defibrilator, ki nas bo spomnil, zakaj si je vredno natakniti masko in še nekaj časa ostati v domačih mehurčkih in na varnih distancah. Ko bo vsega tega konec, bomo lahko spet skupaj. Do takrat pa - se vidimo na internetih. Brez preletov. Prizemljeni in zdravi!" nam še sporočajo Buco, Duki, Hamo, Hipi in Pero. Več pa s Hamom v pogovoru!

"Srce ne more več, če lubezni ni več", pravite - to bi veljalo v normalnih razmerah, kaj pa je s srcem in lubeznijo zdaj, ko se zdi, da je to vse, kar nam je ostalo?

Hamo: Lubezen in srce se najbolj izkažeta v težkih pogojih. Če sta na mestu, bosta zlahka preživela, če pa ju napaja laž in fake news, se jima piše slabo (smeh). Res smo v nekem obdobju, ko ne gre več zaupati nikomur, a sem pa prepričan, da zato nista kriva ne srce, ne lubezen (smeh). Morda so ti časi celo dober opomnik, kako pomembno je, da imaš okoli sebe ljudi, ki imajo srce in razumejo lubezen.   

 

Pravite sicer, da je "lubezen naš edini defibrilator", a kako, če so druženja in randiji prepovedani, razen prek spleta, na daljavo, brez stikov. Menda niti Tinder ni več to, kar je bil, da je postal stran za zmenke, kar je nekaj povsem drugega, kar je bil prej ...

Hamo: Za moje pojme so si tovrstne prepovedi izmislili ljudje, ki lubezen  neuspešno iščejo na Tinderjih in dejting sajtih. Lubezen rabi konkreten kontakt, človek na človeka in ne človek na ekran (smeh). Prav to me navdaja z upanjem, da ima lubezen še večje možnosti, ko bo te piz**rije konec. Optimistično gledam v prihodnost. Čas kretenov gre k koncu, prihaja čas Ljudi in Lubezni. Prihaja čas objemov, poljubov in iskrenosti. Če se bomo česa nažrli v tej pandemiji, je to samoizolacija in nepreklicne variacije neresnic in laži; in prav ti dve komponenti uničujeta lubezen. Če skrajšam. Če ti nekdo dolgo laže, si žejen resnice, če si predolgo sam, si želiš družbe; ergo, Lubezen!

Srce ne more več je šesti singel s 4K, kaj nastaja vmes, kakšna je karantena za vas, lenobno-tesnobna ali prej ustvarjalno-kreativna?

Hamo: V prvem valu se nisem dotaknil kitare. Vse je bilo tako zelo čudno, nenavadno, novo, kretensko. Potem so se poleti reči malo umirile in je ustvarjalna lučka nekoliko zabrlela. Spet sem začel nekaj brenkati. Je pa druga piz**rija, ki prihaja s tem sranjem. Načeloma pišem muziko znotraj časa, v katerem sem. Tukaj in zdaj. In o tem ne bi pisal! Želim si, da čim prej mine. In ko bo minilo, bi ta čas, čim prej pozabil. Nočem ga v naši muziki! Mislim, da ga tudi ljudje ne želijo (smeh). Brez skrbi, prihajajo sveže stvari!

Videospot se zdi kot klic po koncertnem švicu, po odrski ekstazi, po norenju pod njim  ... Pogrešate to bolj kot tisti, ki hodimo na koncerte, je ta bolečina sploh izmerljiva?

Hamo: Hecno je, ko gledaš te posnetke. Kot da so iz prazgodovine, kot da se je to dogajalo sto let nazaj; Pa se ni! Reciva, da je to edini način, da si osvežimo spomin na normalen svet, ko smo še lahko uživali. Ne vem, če lahko bolečino izmeriš, sem pa prepričan, da med odrom in pod odrom, nikdar ni bilo neke meje. Vsi se pogrešamo, to je dejstvo, razlika je le med tem, da mi pogrešamo še službo, vi pa samo koncerte, haha.

Koliko utopično se zdi, da bodo koncerti spet prihodnje leto, nekateri veliki bendi so jih optimistično napovedali (Iron Maiden, Judas Priest, OneRepublic), ste podobni optimisti?

Hamo: Vse je zelo odvisno od cepiva. Če bo cepivo, bomo oziroma bodo igrali, sicer bomo in bodo umirali, pa ne (nujno) zaradi covida. A sam sem optimist. Napovedi okoli cepljenja so dobre, mislim in upam, da bomo spomladi, bolj ali manj v starih vzorcih, sicer si bomo izmislili kak nov princip, da bomo lahko delali. Ideje so, upam, da realizacija ne bo potrebna.   

Vsi moramo nekako preživeti, vam gre, so prihranki ali se bo treba vmes prekvalificirati, ker praktično ne morete početi, kar počnete najraje in od česar živite?

Hamo: Uff! (smeh) Za enkrat še gre, žal pa tega ne morem trditi za vse, ki delajo v našem poslu. Saj veš, na odru nas je pet, za odrom jih je še deset, da vse to funkcionira. Ogromno ljudi ima dohodek vezan izključno na žive nastope. Mi z odra, imamo še nekaj od avtorskih in izvajalskih pravic, ampak tudi tega počasi zmanjkuje. Bojim se, da ko bo sranja konec, ne bomo mogli sestaviti ekipe, ki bo tako dobra, kot je bila pred tem. Ogromno ljudi je šlo v tujino, ali pa so zamenjali posel. Ljudje, ki so imeli infrastrukturo (ozvočenje, luč, oder) za malo večje koncerte, so to v večini plačevali s krediti, in ti prilivi so se ustavili, propadli so, bankrotirali, prodali. Zanima me, kdo bo po epidemiji ozvočeval koncerte, le nekaj jih bo preživelo. Predvsem me zanima, kdo od teh bo ozvočil kak zbor politične stranke (smeh). Mislim, da se lahko politika vpiše v tečaj glasnega govorjenja, ker se ne zaveda, da tisti, ki ozvočujejo in osvetljujejo nas, ozvočujejo in osvetljujejo tudi njih. Tema in tišina bo (smeh).

Kaj menite, da je najpomembneje, kar bi se morali vsi naučiti iz trenutne situacije?

Hamo:  Da nam zelo majhne stvari lahko zelo zakomplicirajo življenje. In da je ključnih naslednji štirinajst dni! (smeh)

Epidemija se je ravno uradno podaljšala za en mesec. Imate kakšen nasvet, česa se okleniti, kaj početi, na kaj misliti, sploh, če srce in duša na moreta več ...?

Hamo: Upanje umre zadnje (smeh). Vsaka epidemija ima svoj konec. Tudi ta ga ima, in to nam lahko ponuja objem, ki ga tako nujno potrebujemo. Izven novic in poročil o okuženih, obolelih, umrlih, krivdah za to, obstaja svet, ki je morda še lepši, kot je bil pred epidemijo. Čim manj razmišljajte o zarotah in čim več o tem, kdo ste, in kaj bi radi postali. Morda je ta čas prišel prav zaradi potrebe po takšnih razmislekih. Morda je čas, da vsi skupaj razmislimo, če je svet, kot smo ga postavili, okej? Morda je čas, da razmislimo, kaj smo postavili narobe in ponekod začnemo znova? Morda bo nov čas potreboval ljudi, ki bodo imeli odgovore na ta vprašanja. Pa pozitivno prosim (smeh). Era zmerjanja, laži in obtoževanja gre proti koncu. Upam!