Hologramski George Michael

1. GEORGE MICHAEL – This Is How (We Want You To Get High)

Vedno traja nekaj let. Da se od slavnega pevca dostojno poslovimo in nanj pozabimo. Pa ne zares. Za glasbenikovega založnika se monopoli z umetnikovo dediščino takrat šele začenja. Koliko songov obsega, je skrivnost. A zdi se, da je decembra leta 2016 preminuli George Michael spričo slabotnih zadnjih ustvarjalnih let za kasnejše poslušalske užitke zapustil sorazmerno malo. Pričujoča pesem se je utrnila pred sedmimi leti ob Michaelovem zadnjem obisku snemalnega studia. Kasneje je bila produkcijsko delno predrugačena. Zdaj je This is How (We Want You To Get High) nežen, a vseeno zmerno vihrav pop groove. Ljubka kitarsko poganjana enota, luštkana da je veselje. Ta je sestavni del sveže filmske romantike Last Christmas. Kako sladkobno, kaj? A če se posvetimo izključno besedilu pesmi, George Michael tu ni hologramsko brezokusen, pač pa znova neizprosen kritik. Načenja namreč skrajno resne socialne deviacije, če ne kar trpljenje posameznikov, ki so jim starši in drugi povzročili kužne psihične rane. Hm? Zelo pogumno in zelo ponosno. George Michael je bil brihten tip. Očitno je poskrbljeno, da bo tak še naprej. Fino.

Ocena: 4,5

2. PANON – Audrie

Še čisto malo in Pavel Panon Raščan bo postal mini legenda. Hud, hud ekspresivni smuk uprizarja! Sanjavi minimalistični songič ima v domači glasbeni soteski kaj malo sorodstva. Matter so trap, Kukla je eksperimetatorka, Sheby je soularka, zasedba Kalu je malodane funky pogon, Panonova vizija pa je pop. Seveda njegov pop ni konvencionalen, toda okvir, ki zamejuje pomenljivo Audrie, je podoben tistim, ki definirajo tudi kakšno od nemara najbolj progresivnega šlager-astronanuta, Američana po imenu Tyler, The Creator. Drži tudi, da je Frank Ocean še vedno nekje blizu. A bolj kot podobnosti z obema Kalifornijcema, se Raščan lahko veseli primerjave s Heladom Negrom, Floridcem ekvadorskih korenin. Tako Panon kot tudi Negro sta neukrotljiva sonična pevca-pripovedovalca s pogostim falsetnim vzgibom, predvsem pa zelo prepričljivo odštekana performarja. Srčno upam, da bo Panon nadaljeval prav v tem subverzivnem slogu. Seznanitev z njegovo Audie je več kot nujnost. Absolutno za pohvalo.

Ocena: 4

3. KATY PERRY – Harleys In Hawaii

Pred petnajstimi leti je Katy Perry skromno brenkala na kitaro in prepevala o nečem nedefiniranem. Podobno kot naša Nina Pušlar. Tak žanr še vedno označujemo kot krščanski pop. Takrat še sramežljiva Perryjeva je delovala zelo zavzeto in predano – navkljub svojim mlačnim verzom in dolgočasnim melodijskim ciklom. Kasneje se je spreobrnila v popevkarico ali v izvajalko lahkih popevk, ki so imele vse po vrsti izjemen produkcijski naboj, šarm in so še danes instantno všečne. Katy Perry od takrat dalje ne deluje posebej zavzeto, način njenega prepevanja malo bolj prizemljenih rim s stalno tostransko motiviko pa je, nasprotno, kar pošteno odsoten. Kombinacija vseh teh diagonal daje vtis, da je pevka in avtorica blaženo sproščena na celotni črti. Tudi v tem komadu ji gre na smeh. Upravičeno. Song je izveden brez naporov. Še več. Opisuje rajžo z motocikli tam na koncu sveta. In to je v osnovi in tudi v nadgradnji vse. Najbolj nemoteča komerciala, kar jih je. Ne moreš, da ne bi lajkal.

Ocena: 4

4. HAIM – Now I’m In It

Stil je stil. Kalifornijske Haim so vajene ritemski propelerček podložiti prod vsako svojo novo vižo. Zelo naravno je, da so melodije teh vedno plaho-histerične. Vzpostavlja se občutek, da Haim nekam hitijo, nekam bežijo. Sesterska zasedba je vse tja od 2012 med najbolj priljubljenimi, predvsem pa najbolj prepoznavnimi mehko-rokovskimi ekipami. Haim se imajo za kanec ali dva lastne ekspresivne esence zahvaliti legendarnim Fleetwood Mac, ki so nekaj podobnega uprizarjali v vsakem tretjem od svojih številnih izjemno uspešnih komadov. To je bilo pred štirimi desetletji in več. Toda zdaj smo v 2019 in čakamo tretji album benda Haim, ki naj dokaže, da znajo dekleta sem ter tja ubežati tudi tej sicer donosni šabloni. Bližamo se trenutkom odločitve. Kajti Now I’m In It ne kaže posebne izrazne prožnosti, strukturne pa sploh ne. Res upam, da so oziroma bodo Haimovke kontingent preostalih novih songov posnele, ko bo šilce, ki ga zvrnejo ob koncu tega videa, v grlih še puščal pekočino in bodril ustvarjalnost.

Ocena: 3,5