Hrvaški pevec Dino Jelusić: od otroškega zvezdnika do člana legendarne skupine Whitesnake

Vsi, ki so navdušeni nad glasbenimi festivali in s tem tudi nad Evrovizijo, so lahko leta 2003 spremljali prvo hrvaško zmago na otroški različici enega največjih glasbenik spektaklov. Zmago je našim južnim sosedom prinesel takrat 11-letni Dino Jelusić, simpatičen deček iz Požege, ki je prepeval o prvih simpatijah in prvem osvajanju deklet. Do danes je Dino dosegel še veliko več. Dino je postal najnovejši član legendarne rock skupine Whitesnake, kmalu pa bo s projektom Rock the Opera obiskal tudi Ljubljano. Pri svojih 29 letih se lahko pohvali s sodelovanjem s številnimi tujimi glasbeniki, a Dino ostaja skromen. Vesel je, da je dobil toliko lepih priložnosti, trenutno pa se pripravlja na nastop v Ljubljani, ko bo skupaj s simfoničnim orkestrom rock klasikam vlil novo življenje in energijo.

Dino, začniva na začetku. Nekaj ljudi se te še spomni iz leta 2003, ko si nastopil na otroški Evroviziji. Kako se spominjaš teh časov?

Bilo je super in takrat sem si nabral kar nekaj izkušenj. Veliko smo delali. Zanimivo je, da se ljudje tega še vedno spominjajo, tudi po vseh teh letih in številnih projektih, v katerih sem se pojavil po tem.  

Ne le, da si nastopal – na otroški Evroviziji si tudi zmagal. Kaj si se naučil iz te izkušnje? Takrat si imel le 11 let in takšna zmaga je za otroka velik dosežek.

Ko se nekaj takšnega zgodi v tako zgodnjem obdobju, ti je kasneje v karieri povsem jasno, kaj si želiš, saj si kot otrok doživel marsikaj. Tako je bilo v mojem primeru, zato danes delam to, kar delam, in dobro vem, kakšna je moja pot.  

Z glasbo si obkrožen že od mladih nog, saj so tudi starši glasbeniki. Si od nekdaj vedel, da boš tudi sam postal glasbenik?

Ah, od nekdaj ... To je precej relativno. Od svojega petega leta sem vedel, da si želim postati pevec, se je pa želja vmes kdaj tudi spremenila. Vsi imamo v življenju različna obdobja. Ampak ja, vedel sem, da je to del mene.  

Si kdaj želel postati kaj drugega kot pevec?

Ja, igralec namiznega tenisa! (Smeh.) Obožujem namizni in klasični tenis.  

Kako je bilo odraščati v svetu glasbe, estrade, odrov? Kako se spominjaš svojega otroštva?

Super je bilo! Medtem ko so se drugi otroci igrali v parku, sem sam gostoval pri različnih blues in rock bendih, nastopal v klubih in potoval po glasbenih festivalih. Krasno je bilo!

Nekje sem prebrala, da si svojo prvo pesem v angleščini napisal že pri sedmih letih. Kdaj si se naučil angleško in o čem govori besedilo?

Iskreno povedano, pojma nimam, za katero pesem naj bi šlo! (Smeh.) Pesem, s katero sem leta 1999 nastopil na festivalu v Kairu, se imenuje New Millenium Kid, ampak to pesem je napisal moj oče, ne jaz.  

Tvoja kariera se je začela v pop vodah, kasneje pa si se podal v rock. Kako se je to zgodilo in kdaj si začutil, da je rock tvoja usoda?

Ne bi rekel, da sem začel v 'pop vodah'. Imel sem deset let in pri teh letih se težko žanrsko opredeliš, ljudje pa to avtomatično opredelijo kot pop. Od nekdaj sem vedel, da je rock moj žanr, a čakal sem na pravi čas, ko se mi bo razvil glas. Za to pri 11 letih preprosto ni bil pravi čas.

Veliko si sodeloval s tujimi umetniki. S kom vse si sodeloval?

Mike Portnoy, Paul Rodgers, Jon Oliva, Joel Hoekstra, Simon Phillips, Virgil Donati, Bumblefoot, Derek Sherinian, Jordan Rudess, Doug Aldrich, Jeff Scot Soto, Henrik Linder, Lachy Doley, Kip Winger, Felipe Andreoli, Kiko Loureiro ... Seznam je precej nor, kajne?

Sodelovanja s kom se najraje spomniš? Če izvzameva Whitesnake, recimo ...

Sodelovanje s Portnoyem je bilo res epsko! Igral sem basklaviature in klaviature ter pel. Vse je nekako lepo našlo svoje mesto.

No, najnovejša novica pa je, da si postal vokalist legendarne skupine Whitesnake. Kako se je zgodilo to sodelovanje?

Postal sem član Whitesnaka, ampak njihov pevec je še vedno Coverdale. Moje petje je slišal na YouTubu, všeč mu je bilo, kar je slišal, zato me je poklical.  

Kako se spominjaš prvega pogovora z njim?

Bilo je neverjetno. Nisem pričakoval klica in takšnega pogovora, ampak ko se je zgodilo, je bilo res čarobno.  

Ste se že spoznali? Kaj sledi zdaj? Nas čaka turneja Whitesnaka z Dinom?

V živo se še nismo spoznali, samo po Skypu. Nisem prepričan, ali čaka Whitesnake turneja z mano – če mislite, da bom prevzel niti. Tu sem kot zadnji član na njihovi zadnji turneji in meni je to dovolj. Rad bi razvijal svoj bend.

Čez nekaj tednov prihajaš v Ljubljano na prireditev Rock the Opera. Kaj lahko pričakujemo od koncerta?

Veliko rock klasik, ki jih bo pospremil simfonični orkester. Ljudje se bodo zelo zabavali. To ni enako, kot če bi prišli na koncert cover banda zasedbe Led Zeppelin ali Queen. Tu je program sestavljen iz več izbranih rock klasik, izvajal pa jih bo ogromen simfonični orkester z bendom. Cilj takšne izvedbe pa ni zveneti kot original, ampak dati tem rock klasikam novo dimenzijo, vanje vnesti novo življenje.  

Slišali bomo pesmi skupin Pink Floyd, Queen, AC/DC, Led Zeppelin, Deep Purple in mnogih drugih. Vem, da si ljubitelj vseh teh skupin, a me vseeno zanima: če bi moral svojo najljubšo pesem, katero bi izbral?  

Stargazer od Rainbow. Pesem je epska in super se počutim, ko jo poslušam in pojem. Vse, kar je Dio zapel, je preprosto posebno in všeč mi je takšen slog.

Kako bi v treh besedah opisal spektakel, ki prihaja v Ljubljano, in zakaj bralcem priporočaš udeležbo? Kaj pripravljate?

Eleganten, velik in izpopolnjen. Pripravljamo zelo znane stvari v drugačnem aranžmaju in zelo se veselim, da bom po treh letih končno spet nastopil v Ljubljani!