Indust-bag: 100 decibelov garažnega punka

Dokumentarec 100dB Indust-bag pripoveduje presenetljivo zgodbo kultnega benda, ki je po zatonu punka v Sloveniji navduševal festivale v širši domovini, saj so nastali konec 70. let, ko se je punk pretihotapil tudi v belokranjsko Metliko, kjer je nastala zasedba Indust-bag, ki je pod vodstvom kitarista, pevca in poeta Gorana Jarneviča, ustvarila svojo vizijo alternative.

V filmu se tako po več kot 40 letih delovanja člani skupine v svojem vadbenem prostoru v Metliki s katero so neločljivo povezani. Njihov kreativni tok je v vsem tem času ponudil dve kaseti, pet zgoščenk, zbirko na vinilu, sicer pa člani še vedno trmasto vztrajajo, četudi za nekaj deset navdušencev, ki se zberejo pod odrom na njihovih redkih koncertih. A (tudi) zato jim pravzaprav gre. "Smo odvisniki od strasti, od glasbe, od poezije," Jarnevič lepo pove na koncu enournega dokumentarca, ki navduši s pristnostjo, neustavljivim žarom po igranju, ter neumorni ter nevsiljivi energiji, ki veje iz glavnih protagonistov.

"Na začetku smo se nekako glasbeno dotaknili tega, kar je bilo v Ljubljani s Pankrti in bili takoj v igri, ko nas je slišal Igor Vidmar, ki je bil tudi zaslužen, da smo postali to, kar smo. Glede zvoka smo sprva spominjali na The Clash, po vojski pa smo se začeli navduševati nad Joy Division in je šel naš zvok naprej. Naši posnetki morda zvenijo bolj sterilno, kot je to slišati na koncertih, prve posnetke nam je naredil Boris Činč, na katerih morda zvenimo bolj polikano. Hoteli smo predvsem to, da se ne ponavljamo. Ramonesom je to morda uspelo in so delali dobro, meni kaj takega ne uspeva, nisem tak človek. Novi rock nas je predstavil Sloveniji in smo doživeli velik odziv, nato pa je vse nekako razpadlo, nato so prišli Nieti, ostalo pa je šlo vse bolj v alter in dark, od Laibacha do Borghesie in tako naprej, mi pa smo hoteli ponuditi svoj izraz," nam je po koncertu razložil Jarnevič.

Film je nastal v produkciji Porno Pasjon Präsentiert, ki je ljubiteljski projekt glasbenega novinarja Gregorja Baumana in scenarista Jake Terpinca, ki ju zanimajo filmske zgodbe, za katere ni komercialnega interesa. "Film je bil večinoma posnet in napisan v garaži, zmontiran prav tako, torej je pravi garažni dokumentarec, vsaj 75 odstotkov torej ta oznaka drži. Punk je odnos, življenje, Indust-bag so ujeli pozni punk, potem pa so zelo hitro zavili povsem drugam, prva plošča je povsem darkerska, kot bi Bauhaus zmešal z belokranjsko mentaliteto, kar me je spodneslo, ko sem bil star okoli osemnajst let. Potem so šli V dolini resnice nazaj na punk, tretja, Nova leta, pa je bila že hardcore. Torej punk kot odnos do življenja in vsega, kar se v družbi dogaja ter kot pogled na svet, ne strogo kot zvrst glasbe. Indust-bag so imeli preživetveni nagon, edini, ki so sploh obstali, igrali so iskreno za peščico ljudi, ki hodimo že 30 let na njihove koncerte in jih imamo radi. Edini bend, ki dejansko še obstaja in na vsakih nekaj let izda album, zato se zdi noro, da je bila taka zgodba spregledana. Imeli so tako srečo kot nesrečo, čeprav se sami nikoli niso pretirano grebli. Ta bend je zmagal že s tem, da še vedno obstaja. Jarnevičeva besedila so pristala kot del literature za doktorsko disertacijo Filozofske fakultete v Osijeku. Povejte mi enega pesnika v rokenrolu, ki mu je uspelo kaj takega," je prepričan Bauman.

"S scenarističnega vidika je bilo zanimivo, ko sem dobil deset ur materiala in sem moral izluščiti zgodbo, a se je hitro pokazalo, kaj je v bistvu njihov lok, torej neprestani vzponi in padci. Od vojske, Novega rocka, zvezd v Jugi, vmes pa se jim je vztrajno vse podiralo. Na nek način zgodba, v kateri na koncu ni zmage, temveč da vedeti, da se da živeti in dobro imeti tudi brez velikih zaključkov. Imeli smo hvaležen material, saj se je dokumentarec naredil napol sam, ker je zgodba neposredna in ima vsebino," pa meni scenarist Terpinc.

Julija so dokumentarec premierno prikazali v njihovi domači Metliki, uvrstil se je v tekmovalni program Punk Film Festivala v Berlinu, Festivala Slovenskega Filma ter tudi festivala DORF v Vinkovcih na Hrvaškem.