Janis Joplin: pevka, ki je spremenila pogled na vokalistke

"Svoboda je le drugo ime za to, da nimaš ničesar več za izgubiti." Verz o svobodi, ki v parih besedah zajame hlepenje po drugačnem življenju v Ameriki v 70. letih prejšnjega stoletja in po drugi strani nakazuje na to, da si svoboden lahko samo, če nisi na nič in nikogar navezan, velja za enega kultnih citatov preteklega stoletja. Vzet je iz pesmi Me & Bobby McGee, ki spada med rock blues klasike "flower power" gibanja, ki je kulturno revolucijo izvajal predvsem skozi glasbo, aktivizem in nasprotovanje obstoječim družbenim normam.

Janis Joplin se je rodila 19. januarja 1943 v Port Arthurju v Teksasu. Odraščala je ob poslušanju blues vokalistk, kot so Bessie Smith, Odetta in Big Mama Thornton, kar jo je verjetno spodbudilo k temu, da se je tudi sama preizkusila v petju v lokalnem cerkvenem zboru.

Že v srednji šoli se je izkazalo, da je njen pogled na svet drugačen od večinskega. Posledično je bila tarča zbadljivk, kot je prasica, ki so bile vezane na njeno konstitucijo, in bila obtožena promiskuitetnega oblačenja, ker se ni podrejala takratnim modnim trendom. Prijatelje je našla v skupini sošolcev, med katerimi je bil igralec ameriškega nogometa Grant Lyons, ki ji je prvič predstavil blues glasbo.

Po končani srednji šoli se je vpisala na fakulteto za tehnologijo v sosednjem mestu Beaumont, a je tam ostala le en semester. Poskusila je še s pisarniškimi predmeti na fakulteti v Port Arthurju, a ji tudi ti niso ustrezali. Leta 1962 se je vpisala še na fakulteto za umetnost v Austinu, kjer je opravila en letnik. Če ne drugo, ji je študij v Austinu omogočal nastopanje na folk srečanjih v kampusu. S skupino Waller Creek Boys pa so se preizkusili tudi na nekdanji bencinski črpalki, spremenjeni v bar Threadgill's, kjer so gostili glasbene večere.

Leta 1963 se je preselila v San Francisco, kjer je v upanju na nove glasbene priložnosti naletela na razočaranje. Brez prepoznavnosti, ki si jo je želela in po evidentnih kasnejših uspehih tudi zaslužila, je odpotovala v New York. Zaradi prekomerne zlorabe alkohola in drog je bila tudi tam neuspešna in se je po dveh letih odločila, da se vrne v Teksas.

Za kratek čas se je v Teksasu trudila s konvencionalnim življenjem s trdno spetimi, sicer neukrotljivimi lasmi, a je leta 1966 sklenila, da znova zaživi po svoje tako, da se je udeležila avdicije za psihadelični rock band Big Brother and The Holding Company. Rezultat njihovega začetnega sodelovanja je album Cheap Thrills, ki je znan po pesmih Piece of My Heart in Summertime. Nastopili so tudi na festivalu Monterey, kjer se je Janis Joplin z odlično izvedbo pesmi Ball of Chain zapisala kot ena glavnih vokalistk 70. let prejšnjega stoletja.

Po razhodu z Big Brother and The Holding Company je ustanovila svoj bend Kozmic Blues Band, s katerim so leta 1969 nastopili na Woodstocku. Kasneje je sodelovala samo še z enim bendom, The Full Tilt Boogie Band, ki je posthumno izdal pevkino najuspešnejšo ploščo Pearl. Na njej sta dve od njenih najbolj slavnih pesmi Me & Bobby McGee in a cappella različica pesmi Mercedes Benz.

Posthumno zato, ker je pevka med snemanjem plošče jeseni 1970 v Hollywoodu, natančneje v hotelu Landmark Motor na Franklinovi ulici, v 27. letu starosti umrla zaradi prevelikega odmerka heroina, ki ga je užila ob obilici alkohola.

O pevki so posneti tudi filmi, med drugim Janis, ki ga je leta 1974 režiral Howard Alk, leta 2015 izdan film Janis Joplin: Otožno dekle v režiji Amy J. Berg in A Night with Janis Joplin iz leta 2019, pod katerega se je podpisal David Horn.

Janis Joplin je za svoje dosežke leta 1995 dobila mesto v Dvorani slavnih rokenrola, leta 2005 grammyja za življenjsko delo in leta 2013 zvezdo slavnih za svoj prispevek k glasbeni industriji.