Jarre v Pulju: elektronska nebesa orgazmičnih razsežnosti

Da bo leta 1948 rojeni Jean-Michel Jarre konec avgusta dopolnil že 77 let, je docela neverjetno, tudi zato, ker jih mojster črnobelih tipk, laserjev in avtor vrste najbolj znanih elektronskih melodij vseh časov, kaže vsaj dvajset manj. Ker so njegovi koncerti spektakli, kot si jih zamisli smo njegov genialni um, ko se zdi, da so bili laserji ustvarjeni samo zanj in njegovo glasbo, je bilo znano kmalu potem, ko smo 20-minutnem čakanju čez 21 uro lahko končno začutili, da dnevna vročina vendarle popušča, četudi so kamni idilične puljske, ki so jo tokrat napolnili za odtenek starejši ljubitelji elektronike in večino dobro znanih melodij, ostali vroči kot v kakšni savni.

Jarre je v karieri prodal okoli 80 milijonov albumov, nazadnje pa postregel z 22. studijskimi albumoma Oxymore in Oxymoreworks (2022 in 2023). Znano je, da je bil prvi glasbenik iz Zahoda, ki so ga uradno povabili, da nastopi v Ljudski republiki Kitajski, s koncertom v Moskvi 6. septembra 1997, ki se ga je udeležilo 3,5 milijona ljudi, pa je postavil svetovni rekord za največje občinstvo na dogodku na prostem.

Pesmi, ki so pravzaprav tematski albumi z zaporednimi številkami, od Magnetic Fields, Rendez Vous, Oxygene, Equinoxe, ali novejše Exit, Industrial Revolution, Robots Don't Cry (ob napovedi te skladbe se je pošalil, da roboti (še) ne jočejo op. a.) ali Herbalism, so prave mojstrovine, seveda pa lahko razpravljamo o mostu med sodobno eksperimentalno glasbo in klasično glasbo, ali pa žuriramo, kot so številni v Areni tokrat skočili noge (koncert je bil sicer sedeče narave op. a.), ob impresivnih techno ritmih pesmi Exit, v kateri svoje misli razgrne tudi žvižač Edward Snowden. Čeprav, roko na srce, večine prisotnih njegova sporočila niti niso nujno zanimala, kot jih je zanimalo vzdušje in zabavanje ob nalezljivih ritmih in melodijah.

Jarre je med nastopom ponudil svoje refleksije o tehnologiji, kreativnosti in prihodnosti elektronske glasbe, saj kot smo lahko razumeli, na vsakem koncertu rad ustvari "presenečenje za občinstvo in zase", pohvaliti pa gre tudi vrhunske reinterpretacije njegovih lastnih, sicer zelo poznanih skladb, ki jih je posodobil z moderno tehniko in tehnologijo, da zvenijo modernejše in (morda) celo bolj udarno kot v izvirnikih.

Pri njem je sicer vedno držalo, da je bila njegova glasba strogo povezana z vizualno komponento, od laserskih šovov, scenografije, pa do sodobne digitalne umetnosti, ki gledalcu-poslušalcu ponuja zadovoljujoče, celovito audiovizualno izkušnjo. Poudaril je tudi, da je UI lahko koristna, saj sam na turneji uporablja najnovejše tehnologije, od projekcij, narejenih z UI, pa do virtualne resničnosti, tehnike Dolby Atmos, dejal pa je tudi, da "podpira kreativno in odgovorno uporabo umetne inteligence", saj se mu moderni čas, prav zaradi tovrstnih orodij, zdi "izjemno navdihujoč".

Jarreja smo v Stožicah gostili sredi novembra leta 2016, leta 2008 pa je ob 30-letnici v hali Tivoli predstavil album Oxygene s 50 analognimi sintetizatorji, tokrat pa je svoj "high tech" posodobil za še nekaj stopničk, saj so, kot rečeno, dih jemajoči laserski šov in vrhunske videoprojekcije naša čutila vzburili do orgazmičnih razsežnosti. Jarre poseduje edinstveno energijo, hkrati pa se potrudi, da ima dobro povezanost z občinstvom, kot je to delal ves čas koncerta v puljski Areni, ko je se je zahvaljeval "hvala, Pulj!" in "ali ste v redu?".

Seveda ne gre pretirano poudarjati, da je bil pred nami eden najboljših glasbeno-vizualnih umetnikov, kot jih premore svet, njegova kariera pa se razteza krepko preko šestih desetletij inovativnosti in neutrudnega vizionarskega glasbenega ustvarjanja. Za končni efekt je pred dodatkom celotno Areno povabil, da so obiskovalci prižgali lučke na mobilnih telefonih. "Prej ste vi vi mene fotografirali, zdaj sem jaz na vrsti," se je pošalil čili skoraj 77-letnik. Uradni fotograf je zabeleležil spominsko fotografijo z odra z Jarrejem v ospredju in s celotno, romantično osvetljeno, z lučkami obiskovalcev napoljnjeno Areno.

Nato pa je v slogu velike zvezde, barvito kot v kakšnem Las Vegasu, izvedel verjetno dve svoji najbolj poznani viži Rendez Vous 4 in Magnetic Fields 2, vsi tisti, ki so se želeli razplesati, pa so prišli do primernega trenutka, ko so to lahko storili za vrhunec 100-minutnega spektakla, ki je bil vrhunska lekcija glasbeno-vizualne popolnosti, kot jo suverjeno obvladuje samo edinstveni Jean-Michel Jarre. Ob videnem in slišanem pa si lahko želimo, da bi bilo še dolgo (oz. čim dlje) tako, kajti človek neverjetno kljubuje letom in kar dela, dela prav. Brez dvoma, poleg Massive Attack, eden od koncertov leta.