JunioR iz periferije in skrivnostni Dove Ellis z dvojnikom

Traperjem zlitje space-elektro-popa ponuja še kako uporaben ekspresivni paravan. Rožnodolec JunioR pa ni izkoristi le hibrine ritmične osnove, pač pa je z dvojno vlogo stopil tudi pred mikrofon. Energična mešanica, ki ni nima namena delovati agresivno, vključuje slovenski in srbski lirični nagovor, ob tem da oba zapoje ali na-pol zapoje in na-pol zarapa JunioR sam. Ali še drugače. Kuhinja založbe Rose Valley Records obratuje pospešeno. Po nedavnem hitu vrlih 2Nitea in zdaj še JunioRja čakamo še kako novo stvar TAMZY-ja. Trap-hop non-stop!

Teksaška pevka in avtorica lahotnega elektro popa ima hudo konkurenco. Kot samostojna, torej nepovezana s kako od založb velikank, so prizadevanja Maggie Lindemann pogosto kar spregledana. Pričujoči song je del pevkinega aktualnega drugega albuma I Feel Everything, ki je največ pozornosti pritegnil na švedskem glasbenem tržišču. Pa saj produkcijska tekstura songa resnično še najbolj sodi v nordijsko pop krajino. Morda je barva glasu Maggie Lindemann občasno celo preveč podobna tisti, ki jo ima Gwen Stefani. Ali pa bo ravno ta element Lindemannovi v prihodnje namenil občutno večjo prepoznavnost, torej še bolj naklonjeno usodo.

Lik iz videospota seveda ni nova irska pop-rock zvezda Dove Ellis. Glasbenik bi sicer z zadržkom podpisal dodeljeno mu stilsko oznako, kajti naslovna viža z njegovega premiernega albuma je občutno bolj dinamična kot večina preostalih v omenjenem sklopu. 22-letni Dove Ellis, ki se načrtno izogiba medijski izpostavljenosti, je načeloma kantavtor Dylanovskega tipa. Njegova poezija je tista, ki najbolj privlači. Zaboden pogled starega rockerja Ellisov izrazni kontekst le dopolnjuje, in to s posebej premišljenim namenom. Zelo verjetno bo Ellis tudi v prihodnje prijetno presenečal, zato ga ne gre izpustiti z radarja.

Če bi parafrazirali proslavljeni cinizem kovnega kritika, ki ga je v filmu Stereotip (režija Damjan Kozole, 1997) likovni kritik Riko Znoj (upodobil ga je Boštjan Hladnik), namenil slikarju Maksu (igra ga Magnifico), potem bi se "vaše slike so bolj tako-tako, šnopc mate pa dober" preprosto prevedle v "izgledate dokaj trapasto, ampak zvok "mate pa dober!" Naslovna in s tem četrta singlična opomba, da je novembra izšel šesti album šemastih avstralskih nu-pop-rockerjev, strukturno ni kaj prida. V resnici gre za razpotegnjen primer produkcijskega ključa značilnega za podžanr imenovan dream pop. Ritmična osnova je primerljiva s power-pop songi Coldplay, saj se v kaj bolj grobega ne razvije. Talo za mimogrede, kar ok. Samo da ne gledam te kostumografske patetike!