Justin Bieber in njegov skorajšnji konec

1. BOMBAY BICYCLE CLUB - I Can Hardly Speak

Najlepši indie melos, kar jih je! Bombay Bicycle Club so res poseben alter bend. Pop, če ne kar jazzy-pop, je njihova temeljna izrazna zapoved. Čeravno boste severnolondonski glasbeni kolektiv našli tudi med indie-rockerji. Toda to je indie-rock, ki ne vpije in ne cvili. Raje ostaja melodičen in se sem ter tja dobrovoljno nasmiha nenavadnim, eklektičnim zvokom; tudi domislenemu večglasju, ki jih občasno zanese na rob folktronike, pod-žanra, pri katerem so sešteta obrazila folk songov in elektronsko krmiljenje (le-teh). Bombay Bicycle Club so povratniki, kajti njihovo novo albumsko delo bo prvo po tem, ko si je band pred šestimi leti dovolil ustvarjalno pavzo. To je najbolj uspešno izkoristil njihov frontman Jack Steadman, ki je postregel z dobrim in bogato orekstriranim acid-jazzovskim albumom. Steadman se je pod tega podpisal kot Mr. Jukes.

Pred mesecem so Bombay Bicycle Club navrgli komad  Everything Else Has Gone Wrong, medtem ko je tale čisto svež I Can Hardly Speak nemara še boljši. Malenkost je soroden njihovemu izvrstnemu hitu Come To, ki so ga simpatizerji Arsenala izobesili na kapitalec So Long, See You Tomorrow iz leta 2014. Dinamike in artistične iskre v songih Bombay Bicycle Club ostajajo pohvalne, eksperimentiranje z opojnimi zvoki pa prav enako.

Ocena: 4

2. JUSTIN BIEBER - Yummy

Prijetnost? Drži. Justin Bieber je za prvih nekaj takov prevzel kar Gambinov tremolo z začetka veličastnega chillexa Feels Like Summer. Vse, kar sledi, pa je podobna špekulacija. Ne preveč, a vendar tudi ne premalo. Da bo vsaj malo Yummy. Težko bi se strinjal, da Bieber organsko nadaljuje tam, kjer se je zaključil njegov zadnji, več kot fenomenalni album Purpose. Take umetnine Bieber ne bo več proizvedel. Ni šans. Se bo pa njegov novi album najbrž zgledoval po tem dekadno premiernem ali pevčevem povratniškem singlu. Trapovska pretočnost ni oporečna, čista melodija z, ja, pretežno rožnatim refrenom, tudi ugaja. Pričujoč song je pogojno soliden. V tem paketu že. Če bi ga na jezik dobil kak starejši popevkar, ki to dalo obupno veliko smeha. Sklep je torej lahko le: pa saj je še mlad! Seveda je. Bieber jih še nima 26. Naj žvrgoli še kakšno pomlad ali dve. Potem bo Bieber univerzuma po naravni poti počasi konec. 

Ocena: 3,5

3. ALANIS MORRISETTE - Reasons I Drink

Daleč, zelo daleč so najboljša leta iz šov-biznis življenje Alanis Morrisette, kanadske kantavtorice, ki je pred petindvajsetimi leti svet na kolena spravljala z Ironic, Hands In My Pocket, Thank U in še nekaj slogovno pametno zvitimi uspešnicami. Zdaj se Morrissetejeva še vedno trudi, toda tale je značilen dokaz, da njene kompozicijske zamisli niso več kaj prida ostre ter da se struktura pesmi prej kot vzdiguje in krepi dejansko pogreza in ekspresivno bledi. Celo barva njenega glasu je nekam bolj tečna, kot je bila nekoč, pa čeprav je pevkin mezzosopran, ki ga ga občasno zategne v lažni-falset in ga s pridom uporab kot navdihujoč dodatek, še vedno prepoznaven. Tudi če se kot poslušalec naprezam, je razlogov za enega, dva kratka (za lažje prebavljanje in/ali preživetje) v izobilju. Raztreseno, skratka.

Ocena: 1,5

4. HAILEE STAINFELD - Wrong Direction

Da dobre igralke dobro pojejo, ni kakšno novo odkritje. Vendar. Če jim komade piše in produkcijsko ustvarjajo posamezniki z glavami, zakopanimi v klasičenm pop-pesku, potem je skoraj bolje, da še naprej odkrivamo le, kako dobra filmska in televizijska igralka je posameznica. Prikupna hollywoodska zvezdnica Hailee Stainfeld dotično balado odpoje brez napak ali posebnega truda. Pa saj v Wrong Direction naklepno zapopade nastopaški nagib Lane Del Rey, če ne tudi Billie Eilish - to je petje, ki ga v nasprotju z enegičnimi grimasami in obraznim raztegovanjem spremlja izključno samo mljackajoč lenobni šepet. Pesem je prikupna in prijazna, toda v rdečem območju ali tam, kjer naj bi radostno počilo, se z njo ne zgodi nič. Lepa, a kaj naj z njo.    

Ocena: 2,5