Justin Bieber in rockerji Kings of Leon preizkušajo nove

Čeprav manj znan, je Leon Thomas, ameriški soul in funk trubadur že zelo izkušen. Thomas je prvak Broadwaya, kar pomeni, da je večino svoje pevske kariere posvetil nastopom v najbolj znanih muzikalih. Komaj v zadnjem letu, dveh - lani je izdal še kar uspešen drugi solistični album Mutt - pa pevca in avotrja rojenega v New Yorku kot vokalnega gosta zasledimo na zelo različnih projektih. Od poletja semkaj je, na primer, Thomas sodeloval s progresivnim oregonskim raperjem/soularjem Aminéjem, neo-soul zvezdnikom YG-jem in tudi z londonskim jazzistom Venno. S komadom My Muse se je Leon Thomas znova podvizal kot osrednji, kot solo lik. Muzina ritmična zanka resda prikrito črpa iz zimzelenke Everything She Wants ikonskega Georgea Michaela znane še iz opusa dua Wham! Vsekakor pa velja pozorno opazovati Thomasov povsem sproščen in rutiniran nastop tudi v pričujočem videu. Prodoren suh alt-tenor je še ena že davno osvojena pevčeva - ta čas zelo trendovska - veščina. Tudi v prihodnje staviti na Leona Thomasa resnično ne bi smelo biti rizično.

Nashvillska rodbinska naveza Kings Of Leon nas je skozi dve dekadi razvadila z ostim, drvečim kitarskim zvokom, ki je uspešno podpiral robno kar malček histeričen glas Caleba Followilla. Bolj po južnjaškem kot po agresivnejšem semi-grunge rocku dišeča To Space sodi na njihov pravkar izdani mini album, ki vključuje še tri stilsko različne komade. Imenuje se EP#2. Po vsebini je ta izdaja vse prej kot nadaljevanje postavke Can We Please Have Fun, pred letom in pol predstavljenega devetega albuma Kings Of Leon. Lep čas eno od premijskih rockovskih znamk očitno prepihavajo sveže sape. Kar naj bo - njihov učinek izdaten.

Sredi poletja je Justin Bieber presenetil z albumom Swag, na začetku septembra pa povnovno, tedaj z ostankom posnetega gradiva. Dopolnilnih 23 Bieberjevih komadov je dobilo oznako Swag II. Čeprav iz istega legla so songi v zavitku Napuh-dve občutno bolj podvrženi elektroniki ter pogosto kot da nedodelani, ali pa sproducirani v zabavnih instrumentalnih nesorazmerjih, sploh za ameriški okus. Drži, polovica vseh teh je malce čudaških pol-balad ali manj zanimivih akutstičnih cmeravščin, zato pa so tiste hitrejše do sedaj najbolj prepričljiv dokaz, da je Bieber po duši traper. A če zastanemo pri Bad Honey? Tempertatura songa močno spominja na indie-pop sok, ki ga proizvaja manchesterski band 1975,

Headache je prav to! Prvi album Jade Thirlwall, članice pred desetimi leti na otoku zelo popularne iks-faktorsko generirane dekliške pevske zasedbe Little Mix, se imenuje That's Showbiz Baby. Komu v opomin? Kaj lahko, da nikomur. Kajti številni oboževalci Little Mix so že davno prerasli šablonsko konfiguriran energičen pop. Video je simpatičen, toda vinjete s prizori iz raznoraznih avdicij so zastaran koncept. Dobrikav zaključek videa ali sladkobno-neroden trenutku, v katerega je potisnjen glavni lik zgodbice, pomeni, da Jade tudi v tem domišljiskem segmentu nima rekordnega dometa. Namreč. Na praktično enak način se zaključi 80% britanskih in 95% ameriških televizijskih oglasov. Ustvarjalna šibkost - je edini vtis.