Kalifornijska pesnica Annahstasia spretno spletkari z našimi občutji

Posebna pripovedna smola se pretaka, če že uvodoma izpostavimo, da pevka in pesnica Annahstasia nalezljive romantične utrinke in preizpraševanja o tesnobnih občutkih načeloma opeva zelo počasi in samozavestno ter za to suvereno izkorišča svoj suh bariton! Res, Annahstasia ima neverjetno globok in širok glasovni register. Podobnega imata Sade in Anohni Hegarty, le malenkost drugačnega je imela Nina Simone. Tether je prvi album 30-letne kalifornijske ustvarjalke. Songi na njem imajo resnično minimalno spremljavo, najpogosteje je to zadržani jazzovski ali bluesovski trio, ali pa sta to zgolj klavir ali kitara. Ob teh občasno navdušijo tudi spremljajoči vokali, ki se skoraj zborovsko prepletejo, a se to naposled in dosledno zgodi komaj v dveh primerih.

V prepričljivi spoken-word vinjeti All Is. Will Be. As It Was se podpiše gostujoča Aja Monet, nagrajena ameriška pesnica in ena najbolj znanih ameriških spoken-word performerk. Tankočutje s povsem netipičnimi sredstvi zlahka doseže ljubezenska balada Slow, ki jo zaznamuje gostovanje prepoznavno (malo) hripavega nigerijskega globokoglasneža Obongjayarja. Ta svoj opus utrjuje na povsem nasprotnem glasbenem bregu, saj velja za enega najbolj energičnih afro-beatarjev. Niz blaženih impresij eksotične Annahstasije odpre song Be Kind, ki strukturno ni posebej drugačen od standardnega folk napeva. Album Tether se z drugim komadom Villian slogovno v resnici sploh še ni pričel dosledno razvijati. Kajti mostovi med folkom in popom se ustvarjajo (in brišejo) sproti, največkrat pod prelestnimi šansonjerskimi utrinki. Stilsko je izraz Annahstasie primerljiv s tistim Sufjana Stevensa. Cinematična Take Care Of Me mestoma spomni na najmehkejše songe ikonskega Gila Scotta-Herona, ki je v svojih skladbah znal biti žalosten, a tako prepričljiv in odločen, da se njegovi otožnosti ni dalo upreti. Nekaj več orkestracije in elana ponudita poemi Overflow in Waiting. Tether je neverjetno intriganten futurističen intelektualistični indie-folk album, ki za tisti bolj občutljivi del poslušalcev že po prvem poslušanju lahko postane nepredvidljivo jeklen urok.