Kanye West, zdaj spet znan kot Ye, bo križ nosil kar sam

Po predolgih izrazno farsičnih in samodestruktivnih sezonah se Ye (nekoč znan kot Kanye West) vrača poklapan in užaloščen - najprej v cerkev, kjer že po slabih dveh minutah postane vesoljec, ki ga v ozadje odstrani kar NASA. Westov povratniški komad, kako predvidljivo, vključuje obilo zgodovinske samohvale. Toda, če si še nedavno slavil fašizem in nasilje nad ženskami, potem, sumim, zate velikega medijskega povratka (še kmalu) ne bo! Ye se zvočno-strukturno zdaj naslanja na progresivni trap, ki ga pooseblja prvak žanra Travis Scott. Rapanje nekoč prvega med raperji je tehnično še vedno dobro. A kaj, ko je okrog Yeja vse tako smutljivo in, v bistvu, temačno. Tudi njegov celoten album Bully ni kaj posebnega.

Resnično sta se pomehkužila - bi sklepali po romantičnem uvodu. Bratski duo Disclosure, elektronika iz južnega Londona, sta še pred poldrugim desetletjem veljala za pionirska glasnika novega krila ostrejšega 2-stepa in s tem sveže projekcije house ritmike. Osebna rast, razselitev, nekaj solo izpadov in zdaj ponovno, če le gre, na vso moč! Na prejšnjem albumu Alchemy (2023) je bila nekoliko problematična skopa dramaturgija songov, ne zvok. S tem nespornim hitičem pa tudi iskrost njunega izraza potrjeno ne peša. Še naprej zmerno inovativna Disclosure ostajata nadvse solidna in dopadljiva klasika.

Newyorčan Charlie Puth ima zelo revijalno kronersko prezenco, zato so tovrstni - surovo ukalupljeni polbaladni in jokajoči - songi sorazmerna stalnica v njegovem opusu. Čeprav je bil Puth na začetku glasbene poti precej bolj agilen in predvsem funkovsko nabrit. Ravnokar je izšel že njegov četrti album Whatever's Clever!, ki predstavlja posvetilo t. i. soft-jazzu in soulu, kakršen se je proizvajal v osemdesetih, mestoma tudi še v devetdesetih minulega veka. In Coco Jones je dobro izbrana spremljevalka za teksturni dolgčas a la Sideways, kajti tudi Karolinčanka svoj narativni kompas obrača proti nekoč popularni, nikakor pa ne proti drzno inovativni sferi. Mogoče pa res potrebujemo več konservativne pop muzike.