Kar s Tomosom po nujen energetski odmerek

BILLIE EILISH – My Future  

Kdo ni goreč navijač odštekane Billie Eilish? Pa saj ima najstniška alter-pop super zvezda tisoče dvojnic. Če na ulici srečam eno z zelenimi prameni, me naklonjenost do Ellie še drži, če pa bi srečal skupino dveh ali treh takih, pa bi me ta morda celo minila. Vsi dosedanji komadi 18-letne ameriške pevke in avtorice, kot da niso bili ustvarjeni za skupinsko poslušanje. Tiha naracija Eilisheve ter polne, pa vendar lahkotne orkestracije, ki to spremljajo, so unikatni glasbenici priskrbele kultni status. Po sodelovanju v novem filmu o Jamesu Bondu – ta je zaradi pandemije prestavljen, sirota, še vedno čaka na svojo premiero – pa se je v pod originalno sporadično zeleno pričesko nekaj spremenilo. Tudi simbolno prvakinja introvertiranih serenad najbrž ne blefira. Moja prihodnost (My Future) je v bolj konvencionalnih songovskih zasnovah, je nedvoumno sporočilo nove, a še vedno premišljeno diskretne uspešnice Billie Eilish. Namreč. Ta njen nov singel je res take vrste, da namesto užaloščenega vabila h klečanju v kotu vabi med najmanj delno zadovoljne in vsaj malo nasmejane. Zavoj Billie Eilish mi je kar všeč.  

Ocena: 4,5

TOMOS ft. ANDREJ OREL – Gruv za muv

Gruv za muv je odličen primer songa, kakršnih je slovenska pop zakladnica izjemno lačna. Lahkotno, plesno, funky, sproščeno, tudi zafrkantsko, pri čemer je ključno to, da je komad, tako kot vsakdanji life, hiter in zabaven. Če odmislimo namerno prismuknjen video, ki, seveda, ima svoj bum-bam-tresk šarm oziroma marketinški magnetizem, potem je stvaritev Tomosa, novogoriškega raperja, nekaj kar zelo priporočam. Tomos, tip je natančneje doma iz Deskel pod Anhovim nad Novo Gorico, naj bi v kratkem na plano dal svoj tretji album. Če bo tudi ta komplet veselica, kot je Gruv za muv, bom zagret tudi zanj. Plus. Oh, ta žlahtna primorščina! Kaj bi na očitno hudo komercialko Gruv za muv rekla pionirja primorskega rapa, s tem mislim na Pirančana Megija in Solkanca Valterja Rapa? Poslušajte, na primer, album Marijino vrizlovzetje (1997) prvega in Malomatomanemona (2005) drugega. Nič, skupaj bi se režali in se čudili, kaj nam je pognal ves ta groove? V muv. Naj bo. Za en krog mi posodi tega Tomosa, pa ti dam petko.  

Ocena: 5

KOFFEE – Pressure

En je imel res jajca, da je Koffee primerjal z nesmrtnim Bobom Marleyjem, češ, dekle dela spužvast, funky raggae, ki zveni pristno, obenem pa je všeč vsakomur. Primerjava z Marleyjem je trapasta, tisto v nadaljevanju pa še kar drži. Glede na to, da jih ima Koffee, s pravim imenom Mikayla Simpson, komaj 20, pa ni druge, kot da smo na drzno Jamajčanko v prihodnje zelo pozorni. Mimogrede, njen tihi Instagramovski boter je že pred tremi leti postal najboljši sprinter Usain Bolt. Tale njen Pressure je slogovno sicer zelo sredinski komad, ki je lahko kvalificiran kot prehiter poskus na prvo žogo. Se pa ob tem ne sme pozabiti na njen izjemen lanski mini album Rapture, ki je prejel tudi laskavega grammyja, pa tudi na nekaj Koffeejinih sprotnih sodelovanj z drugimi izvajalci. Moj najljubši Koffeejin izlet v tej režiji je bil zgodnje spomladanski duet Repeat z londonskim mehkim-grimeovcem J Husom. Boš koffee ali fletn reggae? Bom kar oboje.

Ocena: 3

ČAO PORTOROŽ – Ljubavnik

 Ljubavnik se zdi dosledno intriganten indie-komad. Kitarska tema je sicer skrajno enostavna, a napetost, ki jo ustvarja, je registrirana takoj. Čao Portorož niso ravno veterani, je pa to bend izkušenih rokerskih godcev iz Kwa-kotline. Da so navijači yugo post-novovalovskih herojev Ekaterine Velike ali pa njihovih nesojenih hipsterskih naslednikov Atran Lili ni težko opaziti. Celo za trenutek zoprn falest pevca in kitarista Gregorja Andolška sčasoma postane znosen. Ljubavniku zelo pristoji, da se malo vleče. Morda bi se lahko še bolj, prav res. Hkrati pa je videospot bolj tako-tako, s tistim mamutsko razvlečenim posnetkom nočne Slomškove pa sploh. Ampak ok, pravzaprav zelo ok.  

Ocena: 3,5