Vodilna glasbena pretočna platforma Spotify ni izbrala zgolj ene skladbe poletja. Njegovi uredniki so namesto tega izbrali pet skladb, pri čemer so "upoštevali podatke o pretočnem predvajanju, kulturni vpliv in lastno uredniško presojo".
Na seznam so se uvrstile pesmi Choosin' Texas Elle Langley, Rein Me In Sama Fenderja in Olivie Dean, nogometna himna Dai Dai Shakire in Burna Boya, Spend Dat raperke Yung Miami ter Hate That I Made You Love Me zvezdnice Ariane Grande.
Glasbena lestvica Billboard, ki pri svojih lestvicah upošteva podatke s pretočnih platform, prodajo in radijsko predvajanje, je na prvo mesto prav tako postavila country uspešnico Choosin' Texas.
Družbeno omrežje TikTok se je izbire lotilo nekoliko drugače in za skladbo poletja izbralo uspešnico iz preteklosti. Platforma sicer ni razkrila metodologije, po kateri je določila lestvico najbolj priljubljenih skladb, je pa navedla prepričljive argumente za prvo mesto uspešnice Katy Perry The One That Got Away iz leta 2010. Skladba je bila uporabljena v 42 milijonih videoposnetkov, ki so skupaj zbrali več kot 55 milijard ogledov.
Čeprav je Choosin' Texas podrla številne rekorde, tisti, ki ne poslušajo countryja, menijo, da ta skladba nikakor ne predstavlja vzdušja letošnjega poletja. Po mnenju uporabnikov na omrežju X bi si omembo pri debati o poletnih hitih zaslužili tudi Drake, Olivia Rodrigo ali Taylor Swift, saj so vsi v teh mesecih izdali novo glasbo.
Kot pišejo pri Varietyju, razlog, da imamo danes toliko različnih hitov poletja, tiči v dejstvu, da monokulture ni več. "Ena sama velika skladba nas ne povezuje več. Če vam country ni všeč, vam ga danes praktično nikoli ni treba poslušati. Številni živimo v nekakšnih informacijskih in glasbenih mehurčkih, ki jih algoritmi prilagajajo našemu okusu, nanje pa lahko včasih vpliva tudi oglaševanje."
Monokultura v glasbi se nanaša na obdobje, v katerem je obstajala omejena izbira medijskih vsebin, kar je pomenilo, da je celotna družba poslušala iste radijske postaje in spremljala iste televizijske oddaje. Posledično so se ljudje množično povezovali ob istih glasbenih uspešnicah, ki so postale del skupne kulturne izkušnje. Danes, z vzponom interneta in algoritmov, se ta enotnost izgublja, saj se potrošnja vsebin razdrobi na manjše skupine z zelo specifičnimi interesi.
Algoritmi na platformah, kot je Spotify, delujejo na podlagi analize uporabniških podatkov, kot so zgodovina poslušanja, shranjene pesmi, preskočene skladbe in čas poslušanja. S pomočjo strojnega učenja sistem ustvari profil posameznikovega glasbenega okusa in mu nato predlaga skladbe, ki so podobne tistim, ki jih je že poslušal. To ustvarja tako imenovane 'glasbene mehurčke', kjer uporabnik prejema priporočila, ki potrjujejo njegove obstoječe preference, namesto da bi ga izpostavljali širšemu spektru glasbenih zvrsti.
Billboardova lestvica, zlasti Billboard Hot 100, velja za enega najpomembnejših kazalnikov priljubljenosti pesmi v glasbeni industriji. Ustanovljena je bila v ZDA in danes združuje podatke o prodaji fizičnih in digitalnih nosilcev zvoka, število predvajanj na radijskih postajah ter podatke o pretočnem predvajanju na spletnih platformah. Zaradi svoje celovite metodologije se pogosto uporablja kot merilo za določanje komercialnega uspeha glasbenikov na globalni ravni.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.