Kjer Sonce sije, tam je naša izvrstna Zha

Fin in ravno še dovolj rafiniran poskus ustvariti dinamično, zapeljivo funky soul popevko - vse to je koroški pevki Zha tudi z uspešnico Sonce sije nedvomno uspelo. Dopadljiv je pevkin trud ujeti nižji, še nižji vokalni register. Pohvalno izpostavljen kitarski protokol, ki pospešuje slišano, bi morda lahko izzvenel ne tako zelo surovo. Za še bolj sodobno produkcijsko sliko bi v tem ključnem segmentu najbrž prav prišel še kakšen dodaten, nemara efekt, ki bi funky rif plastificiral za stopnjo ali dve. Vsekakor pa velja, da Sonce sije - v tem času resnično še bolj - intenzivno: in idejni in ustvarjalni dvig naše mlade pevske dive velja ponovno oceniti za občudovanja vreden.

Soular Khalid je svojo slavo, vse od izdi prvenca American Teen (2017), utrjeval na počasnejših ritmih. Vsake toliko se je zdelo, da ga ustvarjalna usoda nezadržno vabi v sfero, ki jo je zapustil Barry White. Ravno zato je In Plain Sight, ki pomeni pevčevo in avtorjevo predčasno vrnitev na odre, malo presenečenje. Po drugi plati pa velja opozoriti, da je za Khalidove komercialne standarde njegova lanska albumska izdaja (Sincere) predstavljala precejšen neuspeh in razočaranje. Zdaj imamo Khalida v novi podobi, pod novimi (strobo) lučmi, v novih pozah. A kaj ko zdaj vse videno in slišano nemudoma spomni na Usherja in njegov opus. Res, ni prav posebno enostavno obstati ali razviti lasten in vpadljiv soul-pop slog.

Izvrstna poletna visoko-energijska plesna bombica! Južno-londonski bratski duo Disclosure je v zadnjih letih nekolikanj popustil. Vštric tej sodbi je potrebno pohiteti s pripombo, da brata Lawrence v zadnjem desetletju nista uspela kontinuirano in doseldno razvijati svoj unikaten futuristični house ali garage - kot se še bolj pravilo, še bolj avtohtono otoško reče prav tej eksplozivni ritmiki. S komadom No Cap pa se celoten koncept Disclosure kot da končno pomika naprej. Gostujoči vokalist in soavtor Anderson Paak, tudi sam slavni funkijaš in raper, se na dinamiko disclosure odziva idealno. Pomoč iz Amerike pogosto dela čudeže.

Pravijo, da poleti paše kaditi vsaj tako kot paše lizati sladoled. Zmago v tekmi za najbolj zakajen video si med raperji bržčas najbolj želi Pitsburžan Wiz Khalifa. Nenazadnje si jo tudi najbolj zasluži, kajti njegov tosmerni aktivizem je neumorna vaja, včasi presegata meje dobrega okusa. Obenem, seveda, tudi marketingiranje lastne avtorske različice bongov in še marsikaterega drugega rekvizita ni zanemarljivo. S tem neznatnim, cenenim reggae načinom v glasbenem smislu ni ustvarjenega kaj posebnega. A priljubljeni ameriški raper je vsaj v dopadljivi družbi, in to povsem pomirjen, v nekaterih sekvencah sicer komaj stoječ, z naslovom pričujočega songa, ki sodi že na njegov 25. mikstejp izdan spomladi (Kush & Orange Juice 2), pa po bežnem okulističnem pregledu tam, kjer je vsak dan, ves čas. Pač težkokategorni prvak.