Pesem nosi naslov Vem, da mam prav. Glede česa imate Sanpark prav?
Jakob Ašenberger: Mislim, da je največja svoboda vsakega posameznika ravno to, da se lahko sam odloča, kaj se mu zdi prav in kaj ne. Z odločitvami in dejanji kažemo, kakšni ljudje smo, kakšne so naše vrednote in kje se skrivajo naše šibke točke. Seveda je dobro prisluhniti drugim. Pomembno je dati priložnost idejam in mnenjem drugih, to je recept za uspeh. Je pa res, da se kdaj znajdemo v situaciji, v kateri si moramo enostavno reči 'Vem, da mam prav!' Pesem krepi samozavest, ki jo mladi danes potrebujemo. Če želimo karkoli doseči in spremeniti, je to ključnega pomena.
Jakob Miglič: Če veš, kaj je narobe, si na dobri poti do tega, da spoznaš, kaj je prav. Ker je v današnjem svetu marsikaj narobe, smo se odločili, da ne bomo le nemi opazovalci, ampak bomo jasni in glasni! Ko resnica postane relativna, je pomembno, da ne pozabimo na zdravo pamet. Pesem daje glas vsem, ki vedo, da imajo prav, in ne mislijo biti tiho. Vse, ki so za šankom že ničkolikokrat rešili svet, vabimo k dejanjem. Na koncu le to šteje. Kot glasbeniki lahko k lepšemu svetu prispevamo ravno tako, da s takšnimi komadi združujemo ljudi. Skupaj smo neustavljivi.

Včasih se zdi, da okolica ne upošteva našega mnenja in naših želja. Vi pravite, da je v tem primeru najbolje, da posameznik pač sam gre za tistim, kar želi, če ve, da ima prav, in je škoda izgubljati čas za ljudi, ki nimajo časa za nas. Kje pa je po vašem mnenju meja, da še upoštevamo druge oziroma jih ne več, ker menimo, da imamo prav?
Jakob Ašenberger: Vedno je dobro, da prisluhnemo drugim in ob tem ustvarimo svoje mnenje ali pa upoštevamo kakšen pameten nasvet. Sploh če so izjave ostalih na mestu in argumentirane. Kadar pa pride do provokacij ali sovražnega govora in brezpredmetnih pripomb, katerih cilj ni, da bi nam pomagale, pa je bolje, da se nanje ne oziramo preveč in gremo naprej po svoji poti.
Jakob Miglič: Tudi če se ne strinjamo, ni treba, da smo smrtni sovražniki. Vsak ima pravico do svojega mnenja. Problem se pojavi, ko se mnenje začne vsiljevati drugim. Takrat je primeren čas, da si zapoješ refren našega zadnjega singla Vem, da mam prav. Smo pač v fazi, ko smo mladi uporniški študentje in smo prepričani, da imamo prav. Kdo, če ne mi (smeh).
Kdo je avtor besedila? Je nastalo na podlagi vaših izkušenj?
Jakob Miglič: Kot avtor lahko povem, da so vsi komadi, ki sem jih kadarkoli napisal, nastali na podlagi lastnih izkušenj. Nekateri so zelo dobesedni, za druge pa je bila resničnost le odskočna deska. V snemalniku zvoka na telefonu imam trenutno 887 posnetkov, ki so nastali ob trenutku navdiha. Skoraj vsak dan dodam kakšnega. Na ta način poskušam zabeležiti energijo trenutka, da se lahko kasneje vrnem in to energijo vdihnem v pesem. Zanimivo je, kako ta energija spreminja agregatno stanje od trenutka navdiha do trenutka, ko se prvič vali z odra. Čisto vsak komad nosi zgodbo, spomin, idejo ali vtis. Pa da ne filozofiram preveč, ta komad je nastal po prepiru z bankomatom, ko mi je lagal o stanju na mojem računu (smeh).
Česa vas ni več strah in glede česa se ne boste predali niti v prihodnje?
Jakob Ašenberger: Ni nas strah tega, kar se nam zdi, da je prav, in kar nas oblikuje v to, kar smo. Včasih se nam lahko zgodi, da te kakšna reakcija okolice na to, kar počneš, zadrži v krču. Takrat se je treba strgati s ketne in pregnati strah. Od tega ne bomo odstopali, ne bomo se umikali od problemov, ki nas morijo, in ne bomo tiho, če nam nekaj ne bo prav.
Vem, da mam prav in predhodnik Dokler diham imata bolj rokersko energijo, z njima pa se Sanpark uspešno prebijate na slovensko glasbeno sceno. Je premik od rock'n'rolla k malo 'tršim' ritmom odraz odraščanja? Ste Sanpark našli 'svoj zvok'?
Jakob Ašenberger: Čar muzike je ravno to, da se ne zasidraš in ustaviš pri enem 'soundu'. Mislim, da bomo raziskovali še naprej in iskali nove kreativne smeri, da ne postane dolgočasno. Sta pa zadnja dva singla res dobro napovedala energijo albuma. Radi eksperimentiramo z novimi žanri in odkrivamo nove stvari. V vsaki zvrsti lahko odkriješ kaj novega.
Singel ima tudi videospot. Kje je nastal in kdo stoji za njim?
Jakob Miglič: Videospot je nastal čisto v lastni režiji. Poleg glasbe se ukvarjam tudi z medijsko produkcijo. Scenarij sva napisala z očetom, ki mi vedno pomaga s kakšno dobro idejo, ko mi zmanjka kreativne energije. Nanj se obrnem tudi, če mi pri kakšni kitici zmanjka besed. Delo s kamero me že od nekdaj navdušuje, zato se vedno veselim takšnih podvigov. Izražanje skozi sliko in zvok je res nekaj posebnega. Posneli smo pet ur video materiala za tri minute in dvajset sekund dolg videospot. V montaži sem moral kar nekaj sekvenc preskočiti in vsake mi je bilo žal, ker so bile vse res dobre. Mogoče pa bodo tudi ti kadri še kdaj del kakšnega 'behind the scenes' oziroma iz zakulisja videa, ker bi bilo škoda, da ostanejo samo na disku. Ta projekt je res pokazal, koliko zmoremo, če stopimo skupaj. Proračun za snemanje videospota je bil 50 evrov za pijačo, ki smo jo spili v gostilni, kjer smo posneli nekaj prizorov. Vse ostalo je rezultat ubranega dela skupine prijateljev in podpornikov, ki nam stojijo ob strani. Na tej točki še enkrat hvala vsem!

V njem so nastopili vaši prijatelji in najbližji. Jakob, kako si prepričal babico, da je nastopila v vlogi blagajničarke?
Jakob Ašenberger: Rezervirali smo trgovino v našem kraju. Z lastnikom je bilo že vse zmenjeno in dogovorjeno, da si lahko prostor sposodimo, ko se trgovina zapre. Ko pa smo prišli na kraj snemanja, smo se spomnili, da smo se pozabili dogovoriti, kdo bi sploh igral blagajničarko. Nismo želeli s tem obremenjevati trgovk, ki so bile tam že cel delovnik, in takrat sem se spomnil, da je bila moja babi v tem 'fohu'. Ker me je navajena reševati iz takšnih situacij, je, hvala bogu, brez problema vskočila in nam rešila rit.
Singel je napoved debitantskega albuma. Kdaj izide in kaj nam še lahko zaupate o njem?
Jakob Miglič: Z bendom igramo že skoraj 10 let, kar je za mulce, kot smo mi, skoraj pol življenja, in naš prvi album je dober povzetek tega obdobja. Na trenutke uporniški, mladosten, zaljubljen, brezskrben, in še bi lahko naštevali pridevnike, ki opisujejo energijo albuma. Zdaj že lahko izdamo, da bo na plošči deset komadov. Enega smo posneli v studiu Metro v sodelovanju z Janezom Križajem, ostalih devet pa v Kočevju v studiu BearTracks z Robijem Bulešičem.
Jakob Ašenberger: Album bomo predstavili marca v Orto baru. Vem, da bo oddajal našo pristno energijo in jo brez filtra poslal v svet. Vsi lepo vabljeni, da se nam pridružite in z nami uživate ob dobri glasbi.
Jakob Miglič: Na koncertu ob predstavitvi albuma bomo imeli tudi nekaj gostov in predskupino. Za ogrevanje odra bodo poskrbeli Midnight Nick, imen gostov pa še ne izdamo (smeh). Karte za koncert so že na voljo!

Mimogrede: od kod sploh ime Sanpark?
Kot mogoče nekateri že veste, smo se včasih imenovali Pamži. Ko smo začenjali, smo to tudi bili. Potem pa, ko so že najmlajšemu pamžu začeli poganjati brki, smo vedeli, da je čas, da si nadenemo drugo ime. Dolgo smo izbirali. Na seznamu predlogov je bilo vsaj 100 imen. Potem smo uspeli zožiti nabor na imena, ki so vsebovala besedo park, in iz tega smo potem izhajali. Park je prostor dobre energije. Ljudje si gredo v park podajat frizbi, v park peljejo svojo boljšo polovico ali psa, gredo na čik, uživajo v naravi in se imajo dobro. Vse te občutke želimo pričarati tudi mi na naših koncertih, ko se ljudje zberejo pod odrom. Ker pa je sprehod po parku še toliko bolj poseben na sončen dan, smo v ime dodali še besedo 'sun', ki smo jo poslovenili, in tako je nastal Sanpark.




















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.