Konec julija posmrtni album Princea

Album ponuja preroški vpogled v družbene boje, ki so v ospredju današnjega časa. Poglablja se v rasizem, politično razdvojenost, tehnologijo in dezinformacije. Pri spajanju resnega besedila in lenobnega funka Prince poje o ZDA kot "deželi svobodnih/domu sužnja".

Glasbenik je umrl v starosti 57 let, 21. aprila leta 2016 so ga našli mrtvega na njegovem posestvu Paisley Park. Patolog je kasneje potrdil, da je bil usoden močan opiat za blaženje bolečin.

Prince je bil aktivist, ki je zagovarjal opolnomočenje temnopoltih v glasbeni industriji in širše. Po besedah glasbenikovega dolgoletnega klaviaturista Morrisa Hayesa, ki je tudi koproducent albuma, je album "natančen napad na stanje v ZDA".

V intervjuju z AFP je Hayes povedal, da je bil Prince daleč pred vsemi, kot "modrec, ki sedi nekje v Himalaji". Verjame, da si je glasbenik želel državo, ki bi dejansko stala za tistim, za čemer pravi, da stoji – za svobodo in pravičnostjo za vse.

Prince je svobodo povezoval tudi z lastnino, "saj če nimaš ničesar v lasti, tudi nimaš svobode," je povedal Hayes. Ob nasprotovanju založbam si je Prince ob priložnosti na lice napisal besedo suženj, svoje ime pa je v 90. letih spremenil tudi v neizgovorljiv "simbol ljubezni" v protest proti zahtevam Warner Brosa. Kot okove je razumel tudi tehnologijo in naprave, zato ni imel mobilnega telefona, pomembne telefonske številke pa si je zapomnil na pamet.

Na albumu se glasbenik dotika zahtevnih tem. Skladba Running Game (Son of a Slave Master) se osredotoča na rasizem, skladba Same Page, Different Book pa na verske konflikte. Razpoloženje povzdigne skladba Hot Summer, skladba When She Comes pa spominja na Princea, ko je pel Dirty Mind.

V trezorju na glasbenikovem posestvu je bilo shranjeno neznano število pesmi, nekateri ugibajo, da več kot 8000. Prince je Hayesu sredi 90. let dejal, da si je prvič vzel prosto, da pred tem nikoli v karieri ni imel tedna, ko ni napisal pesmi in igral na kitaro.