Kormorana: Črne ptice v nizkem letu z novim albumom

Pred kratkim nam je prijal opis cozy metal, pogosto nas umeščajo tudi v stoner rock oziroma metal. V naši glasbi je veliko bluesa, psihedelije in prostora, se pa brez zadržkov spustimo tudi v trše vode. Sami pravimo temu Heavy Flying Rock. Kormorana smo Lenart Merlin (ex MRFY), Maksim Špelko (Generator, Usil) in Matej Počervina, črne ptice v nizkem letu - mirne, a nevarne, ki lahko vsak čas skrenejo tudi pod vodno gladino.

Album Leto je nastajal postopoma - najprej v glasbenih prostorih prijateljev, kjer smo gradili material, ki smo ga potem z Bojanom Pahljino posneli v Lotos Music Studio na šentjernejskem podeželju. Z Lenartom sva nato v njegovem domačem studiu dodala še vokale, dodatne kitare, saksofon, frulico ter ostalo instrumentalno periferijo. Live pristop nadaljujemo že od EP-ja Ura, ker nam je tak način snemanja najbolj naraven. Tako naša glasba najbolj zadiha, napake ostanejo del zgodbe in energija je pristna.

Rdeča nit albuma so besedila v slovenščini in pa atmosfera: občutek kroženja, ponavljanja, počasnega premika in nenadnih lomov. Komadi niso zgrajeni za hite, ampak za potovanje – ne veš, kam te bodo peljali, gibljejo se med težo in zračnostjo: trdi, a nikoli zaprti; mirni, a nikoli varni. Naslov Leto se navezuje na EP Ura, le da gre tokrat za daljšo časovno enoto: več materiala, širši razpon in daljše zorenje. Hkrati je od snemanja do izdaje albuma minilo natanko leto, kar je ime samo še potrdilo.

Minulo leto je bilo za Kormorano pestro. Veliko dela in ogromno fokusa na album. Naredili smo dva videospota (Kormonavt in Pepel in Krik). Imeli smo nekaj odličnih koncertov, vmes tudi poroko. Naporno, a izpolnjujoče, radostno leto. V 2026 se nadejamo dobrih koncertov, lepih spominov in priložnosti, da Leto zaživi med ljudmi.

Besedila pišem Matej Počervina. Slovenščina je preprosto jezik, ki ga živim in čutim. Je iskrena in neposredna, pa čeprav kdaj neudobna – prav iz tega lahko nastane močan izraz. Preko glasbe si lahko dovoliš, da kakšno besedo obrneš ali izgovoriš po svoje. Radi zavijemo tudi "mau po dolensku". Se pa ne omejujemo, v preteklosti smo že naredili komad tudi v angleščini in jugoslovenščini.

Klepsidra je peščena ura, o čemer teče tudi besedilo pesmi.

Speriferija je naslov komada, ki govori o odvisnostih, notranjih bojih in preporodu.

Vladih je zgodba o prijateljstvu in vznesenem pogledu naprej.

Mučeradovc se navezuje na zloglasno ljudsko pijačo močeradovec, povezano z mučenjem močerada.

Imena pesmi so prihajala v navezavi z besedilom ali pa čisto po svoje, ker se je slišalo primerno za vibe komada.

Najprej sem pripravil ideje, te smo potem z Lenartom in Maksom izoblikovali v demote, ki so bili osnova za vaje in končno verzijo komadov, ki smo jih posneli v studiu. Temu je sledilo še nasnemavanje in priprava materiala za master, ki smo ga zaupali Simonu Penšku. Besedila so prihajala iz zapiskov ali pa sproti, po potrebi. Navdih črpamo na široko iz življenja, odnosov in notranjih stanj – zgodbe z malo domišljije, veliko prispodob in brez razlaganja na prvo žogo.

Ne gre za obvezo, ampak za možnost. Album ti omogoča več plasti in širši razpon zvoka. Želeli smo eksperimentirati s fizičnimi instrumenti, ne pa pretiravati. Pomembno nam je, da glasbo še vedno lahko izvajamo v živo – tudi če v nekoliko prilagojeni obliki.

Vsi smo bili na takšen ali drugačen način prisotni in aktivni v novomeški glasbeni sceni in le vprašanje časa je bilo, kdaj se naše poti križajo, saj iste sorte ptiči skup letijo. Začeli smo z vajami v novomeškem Sokolskem domu, ki je tisti čas imel močno glasbeno in kulturno sceno, sprva kot četverec, a smo do našega prvega koncerta že bili trio. Želja je bila po pristni, mastni, avtorski glasbi.