Kvatropirci bodo z novo navihano in poskočno pesmijo tudi v jesenskih in zimskih dneh ohranjali poletje. Izdali so namreč novo pesem z naslovom Poletje v Ljubljani, člani skupine pa imajo na našo prestolnico različne spomine. "Sam sem Ljubljančan in tudi študiral sem tukaj. Veliko večerov in noči smo preživeli tam, tudi na kakšni klopici, kot pojemo v pesmi," se je zasmejal Matej Kocen, Samo Kališnik pa je priznal, da je tudi sam študiral tu, a da ima na vse skupaj precej meglene spomine.

Videospot so seveda posneli v naši prestolnici, saj pesem govori o Ljubljani, a to ni oda našemu glavnemu mestu. "Besedilo je napisala moja žena Jasmina, ampak mislim, da je imela v mislih bolj to, da ne gre za klasično ljubezensko zgodbo, v kateri na tisoč in en način izpoveduješ ljubezen dekletu. Če stvar umestiš na neko klopco v Ljubljani, potem se marsikdo, ki je kaj takega doživel, lahko bolj poveže s pesmijo," je o samem besedilu pesmi zaupal Kališnik.
V spotu spremljamo nekdanji par, ki se po nekaj letih ponovno sreča v Ljubljani in na dan privrejo spomini na poletja, ko je fant večkrat zaigral tudi na kitaro. "Tudi mi smo to večkrat naredili. Včasih smo poskusili tudi s tem zaslužiti kakšen cekinček. Zadnja leta se tega ne poslužujemo več," je v smehu priznal Samo.
Nova pesem je uvod v novi album z naslovom Življenje, ki pa ima precej daljšo zgodbo, kot bi morda pričakovali. Material zanj so začeli zbirati že pred skoraj petimi leti in album je bil takrat pravzaprav že pripravljen na izdajo. A načrti so se zamaknili, vmes se je spremenila zasedba, nastajale so nove skladbe in prihajali novi projekti, z njimi pa se je ves čas spreminjala tudi končna podoba albuma. Od materiala, ki so ga pripravili pred petimi leti, je tako na albumu danes ostalo osem skladb, preostale pa so skozi leta zamenjale nove, zato to ni album nekega posameznega obdobja Kvatropircev, ampak združuje več različnih poglavij njihovih zadnjih let.

Je pa album tudi način praznovanja skupine, ki je skupaj že 15 let. V teh letih se je zgodilo marsikaj. Prišle so prve avtorske skladbe, sodelovanja z nekaterimi največjimi imeni slovenske in hrvaške glasbene scene, pesmi z milijonskimi ogledi ter koncerti in Kvatrovečeri, ki so iz leta v leto postajali večji. Njihovo štiriglasje je iz prepoznavnega zvoka skupine postalo njihov zaščitni znak, glasbeniki pa so iz vokalne zasedbe zrasli v skupino, ki danes brez težav stopa tudi na največje koncertne odre.
Kakšen je recept za ohranitev skupine? "Definitivno moramo biti med sabo usklajeni, kaj želimo, kakšni so naši okusi za glasbo. Pa tudi glasbeno moramo biti dovolj dobri. A bistveno je, da si najdeš ljudi, s katerimi se dobro razumeš, se podpiraš tudi pri zasebnih stvareh in si z njimi dober prijatelj," je razkril Samo, Matej pa ga je dopolnil: "Včasih moraš imeti srečo. Če bi obstajal recept, bi to vsi porabili, zato potrebuješ tudi malo sreče."

Pot do današnjih Kvatropircev namreč ni bila ves čas enostavna. Zasedba se je skozi leta spreminjala, prav menjave članov pa danes omenjajo med zahtevnejšimi obdobji svoje zgodbe. Obenem so jih prav te spremembe pripeljale do četverice, za katero pravijo, da je danes bolj povezana kot kadarkoli prej. "Še danes se spomnim, kako lesen sem bil na odru pred kakšnimi sedmimi leti, ko sem začel peti z njimi," je priznal Matej in dodal, da se je do danes kar navadil, Samo pa je razkril, da se on in Tomaž Krt spominjata, da so na začetku peli tudi samo za kakšen sendvič in pivo ter šli povsod nastopat. "Tudi ko je bilo večera konec, smo še vedno peli in šli peš domov iz gostiln," je povedal.
Kako pa potekajo njihove vaje, zdaj ko so utečena glasbena skupina? "Ko se pred večjimi dogodki dobimo na vajah, je prve pol ure samo debata. Potem pa nekdo le reče, dajmo delat to, zaradi česar smo prišli sem," je povedal Matej. Na začetku njihove glasbene poti so vaje dejansko bile videti kot neko druženje, zdaj pa, takrat ko jih imajo, večkrat tudi resno delajo. "Najprej malo sestanka, potem pa gremo delat glasbo," je še dodal za konec.





























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.