Lačni Franz: Prišel je čas za slovo

Če pogledate nazaj, kakšna se vam zdi kariera Lačnega Franza, prenehali ste, ko je postal polnoleten, potem je bilo skoraj še enkrat toliko premora, tako da bend je star 43 let, a deloval je cca. četrt stoletja ...?

Vsi, tako publika kot kritiki nam priznavajo, da smo bili zeli originalen in samosvoj bend, ki je zaznamoval jugoslovansko in slovensko glasbeno sceno. Devet albumov s prvo postavo in še pet z drugo je prineslo veliko novega, provokativnega in inovativnega v naš samoizumljeni rockerski žanr, ki se je skozi leta iz kabaretnega rocka razvil v hard indie, kar so povedali glasbeni novinarji in uredniki. Zato sem zelo ponosen in srečen, da sem lahko sodeloval z vrhunskimi glasbeniki in ustvarjal na sceni sorodnih duš mladih ljudi vseh starosti.

Tako Lačni Franz kot Avtomobili ste v prvi polovico 80. let na Mladinskem festivalu v Subotici pobirali prve nagrade. Zakaj menite, da ste bili slovenski (pop) rock bendi bolj čislani na Balkanu kot doma?

V tistem obdobju smo bili avtorsko prepoznavni in drugačni od ostalih. Tudi danes velja isti recept za uspeh na Balkanu. Ponuditi moraš takšno glasbo, ki je sami nimajo.  

Je Ljubljana in Slovenija konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih res čislala zgolj punk, ne pa novovalovskega, zajebantskega, romantičnega pop rocka, kot so ga v ostalih balkanskih prestolnicah?

V Ljubljani verjetno res, v Mariboru in Kopru pa prav gotovo ne. Iz mariborske rockerske scene v šestdesetih je zrasla imenitna novovalovska scena s skupinami, kot je bil udarni Preporod z legendarnim Smiljanom Krežetom, Skakafci s svojim skajem ali Lauženki s pesmimi kantavtorja Bojana Sedmaka.  

Je album Ladja norcev (2016) pokazal, da je z nje nemogoče izstopiti, ali se je bolj varno zateči k mantrama "gate na glavo, pa dva svinčnika v nos" ter "bolj star, bolj nor"?

Ne bo držalo. Ladja norcev je pokazala, da se je nova generacija na čelu z Mrfy in Koala Voice, pohrustala stare mantre in danes polni odre širom domovine. Še vedno migajo tudi Ana Pupedan in Zmelkoow. Pa še koga sem pozabil. Sam sem pa res bolj star in bolj nor. Priznam.

Vaše mnenje o albumu V peni sprememb (2001) in pevcu, ki vas je zamenjal v bendu, Boštjan Velkavrh, na nekaj pesmih ima sumljivo podoben glas. Tudi zato potem niste zbrali stare ekipe, od leta 2014 se je Lačni Franz namreč krepko pomladil?

Ta album nima nobene zveze juniorji iz leta 2014. Boštjan je fejst fant in dober pevec. V peno sprememb sta ob Velkavrhu skočila tudi kolega Kreslin in Janez Zmazek, pa albumu to vseeno ni pomagalo prepričati publike. Sam sem aktivno sodeloval in tudi pel na mariborski promociji. Se zgodi.

Zdelo se je, da ste z mlajšo ekipo zajadrali v modernejše vode, tudi bend je vrhunski, se je zgodba zdaj dejansko izpela, kje tiči razlog?

Res je. Juniorji so impozantno nadgradili stari zvok in prepričali tudi najbolj zadrte stare fane, ki razen redkih jamračev, danes Tinetu, Aneju, Luki n Boštjanu priznavajo, da so brand Lačni Franz oplemenitili s svojim igranjem. Ampak, tako kot se je z staro zasedbo zgodilo leta 1997, se je mladcem zgodilo zdaj. Prišel je čas za slovo. Fantje so redno zaposleni in bodo živeli od svojih poklicev. Sam ostajam profesionalni glasbenik in grem pa seveda naprej.

Podelitev Zlatih Lačnih Franzev je bila nekako primeren labodji spev zgodbe Lačnega Franza, kdo, po kakšnem ključu se je nekdo sploh kvalificiral za dobitnika, so bili vsi dobitniki pomemben del vaše zgodbe?

Kot oče ideje o nagradi Zlati Lačni Franz sem imel tudi čast izbrati nagrajence. Vsak je na svoj način prispeval k razvoju skupine na čelu z našim producentom, legendarnim Buldožerjem Borisom Beletom, ki mu bom v naslednji dneh osebno odnesel zlatega dinozavra, saj mu je zlomljeno rebro preprečilo, da bi se osebno udeležil prireditve. Nagrajenci so nas fotografirali, nam oblikovali ovitke, snemali koncerte in videospote in vrteli našo glasbo na radijskih valovih, skratka skrbeli so za to, da nas publika spozna in dojame takšne, kot smo v resnici bili in smo.

Kako gledate na sodobnike Kreslina, Lovšina, Anjo Rupel, ki se vam bodo pridružili na odru Cvetličarne? S kom ste si (bili) najbližje in na koga vas veže najbolj nor skupni spomin, dogodivščina?

Z Vladom sva z njegovim fičkom, z modro strelo, potovala po Slovenji, v vsaki mlaki lovila ribe in nastopala na mladinskih delovnih akcijah. Nikoli nisva bila konkurenta, ampak vedno prijatelja in kolega, kar je mnogim nerazumljivo. Pero mi je strokovno pojasnil rockerski način življenja, z Anjo, ki je bila črna kraljica novega vala, v katero so bile zaljubljena cele generacije jugoslovanske moške rockerske publike, pa sva se kot predstavnika Slovenije srečevala na najrazličnejših balkanskih odrih. Lahko vam izdam, da bo gostov še več. Radi bi popolnili postavo, ki je posnela Zdravljico in simbolično predali štafeto mlajšim kolegom, ki jih bo simbolično zastopal Štras iz Mrfy. No, pa sem izdal skrivnost. Ampak, zakaj pa so skrivnosti, a ne?

Kaj se dogaja z vašim dokumentarcem, Pero in Vlado sta vas prehitela za nekaj let, praktično nam ga dolgujete, kakšen bo, kdaj ga lahko pričakujemo?

Epidemija je ustavila snemanje. Spomladi nadaljujemo. Pol filma je posnetega. Režiser Praslovana je Slobodan Maksimović, ki pravkar zaključuje promocijo svojega filma Kapa; film je odličen in ga globoko priporočam tudi odraslim, tako, da se bo januarja lahko lotil tudi igranega dela filma o meni. Mogoče bo drugo leto ob tem času že na ogled. Držite pesti.

Bodo na koncertih tudi vsi preživeli nekdanji člani, s katerimi boste izvedli stare pesmi "na star način", s pomlajeno zasedbo pa nove različice pesmi, ali kako ste si zamislili Veliki finale v Cvetličarni, 17. novembra?

Nekdanja člana bomo počastili z izvedbo njunih pesmi. Rimeleta z Na svoji strani in Prislana s Tiho vodo. Koncertni program Veliki finale zajema pesmi iz vseh obdobij. Je glasbeno potovanje skozi teh 43 let. Na začetku bomo zaigrali prvo pesem, na koncu pa zadnjo in obljubim, da bo vsak našel nekaj zase. Ene zgodbe je konec. Prišel je čas za nove.