Lana Del Rey svoje klasične pojoče travme rine naprej

JUNGLE - Keep Moving

Londonski zvokovno presunljivo široko mavrični funk kolektiv Jungle si ne dovoli presenečenj. Tudi če njihov svež song ne bo sladka mala bombica, bo pa tak zanesljivo video, ki ga spremlja. In res. Že naslov Keep Moving se zdi tako zelo predvidljiv, da je krepostnost slednjega takoj vprašljiva. Na srečo kreativcev, ki projekt Junge poganjajo naprej, se zgodi nekaj predvidljivega. Plešoči v spotu so, tako kot vedno pri Jungle, fenomenalni. Sproščenost in dobrovoljnost, ki nam ju narekujejo bravurozna koreografija in posamezni superseksi gibi, skupaj z dodelanim ritmom, ki sproža unikaten groove, položaj povzdignejo v nekaj izjemno všečnega; vprašanje pa je, če v nekaj resnično bolj trajno zapomljivega. Zaenkrat še velja: Jungle so nam vedno lahko v kratek čas, njihovi videi pa v stalen in neizmeren navdih. 

Ocena: 4

LIL NAS X - Montero (Call Me By Your Name)

Ko je pred tremi leti praktično neznani Lil Nas X po zaslugi uspeha popevke Old Town Road, natančneje njene remiksane verzije, postal globalno prepoznaven, se iz previdnosti še ni uporabljalo termina “one hit wonder”, kar pri nas posplošeno pomeni nekaj podobnega “muhi enodnevnici”. Namreč kasneje je Montero Lamar Hill, kar je pravo ime zdaj 21-letnika iz Georgie, poskušal še z nekaj komadi, toda zlitje country sloga z novodobnim lenobnim in mestoma bebavim hiphopom ter še ščepcem raggatona hitu Old Town Road iz sezone 2018 ni seglo niti do gležnja. Lil Nas X zdaj poskuša znova. Tale Montero je na ravni groze. A da ne bo pomote. Vsaka poceni lista uspešnic, ki podpira dobro razpoloženje v sosednjem beach baru, potrebuje tudi take deviantnosti – bedno melodijo na povprečno suhoparnem ritmičnem vzorcu. Edino, kar zdaj drži, je to, da je Lil Nas X postal muha, če ne raje kar nadležen komar. 

Ocena: 1,5

AGALLAH DON BISHOP - Alpine Glaciers

Agalla je stara newyorška hiphop sablja. Za to konferenčno obdobje je izbral malce podaljšano različico svojega imena. Agallah je bil v preteklosti tudi že 8-Off, pa Brad Piff ali pa Swagallah. Važno je, da vemo, da gre za posebnega ustvarjalca. Njegov svež album Francisco Blanco je raperjevim 48 letom in alpskemu masivu podobni količini glasbenikovih izkušenj primeren – po zvoku skrajno barvit, po izpovednosti raznovrsten in zelo sočen, tehnično pa dopadljivo inovativen. Tale komad mi ne da miru, začenši s tem vokalno poudarjenim samplom, ki me spominja na davne jugoslovanske popevkarske festivale s čudaškim naborom izvajalcev. Ne bi bilo presenečenje, če bi Agallah kdaj razkril, da je Alpine Glaciers sestavil s pomočjo opernega prvaka z revolucionarnim pedigrejem. Vinilne kompilacije s tovrstno glasbeno dediščino namreč zelo rade najdejo pot čez Atlantik in prav odbitki iz hiphop podzemlja, kot je Agallah, jih naravnost ljubijo. Tudi pričujoči videospot je nenavadno odštekana ali mala velika kreativna zmaga.

Ocena: 4

LANA DEL REY - White Dress

Če ste navijači Lane Del Rey, ji boste oprostili tudi to. Kaj pa? To, da je kalifornijska prvakinja balad, ki slavijo ljubezenska obupovanja, partnerske pogrome, mučno samoto oziroma metulje v trebuhih in miške v glavah, že malo izpeta. Težko bi v en glas trdili, da so Lanine prepoznavne žalostinke izgubile šarm ali erotični naboj, vseeno pa je neizpodbitno, da se lepotica, sicer rojena v New Yorku, v svojem izrazu ponavlja in ponavlja, in poslavlja … In, v glavnem, vztraja pri že davno izumljeni interpretacijski metodi. Ta postaja že kar malo tečna. White Dress je sicer med manj zanimivimi na njenem novem albumu Chemtrails Over The Country Club. A tudi s to opombo omenjena nova celourka Lane Del Rey ne more ubežati pogledom, ki jih v zgornji vrsti rišejo dvignjene obrvi. Recite dolgčas, a to storite lenobno in zelo počasi. 

Ocena: 2,5