Izdali ste tretji album, ki ste ga naslovili Čisto na izi. Kdaj ste vi 'čisto na izi'?
Naš tretji studijski album smo poimenovali Čisto na izi, saj je v primerjavi s prvim albumom Visoko v nebo in drugim albumom Vrh sveta bolj prizemljen, intimen, čuten. Lahko bi rekli, da je bolj 'na izi'. Medtem ko prva dva albuma nosita visokoleteče naslove, s katerimi smo hoteli vzbuditi pozornost, smo s Čisto na izi nagovorili bolj srčno plat poslušalcev. Album je nastajal v precej čudnem času, najprej v obdobju covida, nato se je pričel rusko-ukrajinski konflikt, nato Gaza itd., in dejansko predstavlja protiutež temu podivjanemu svetu, ki smo mu priča v zadnjih nekaj letih, kjer se vse dogaja s svetlobno hitrostjo in svet tone zmeraj globlje v krizo, v kaos. Na albumu so tudi močno prisotne teme o premagovanju ovir v življenju, prilagajanju spremembam, boju s samim sabo. Čisto na izi dejansko pomeni vdihniti, preden narediš kakšno bedarijo, ali pomisliti, preden izrečeš kakšno neumnost, ne reagirati na prvi impulz, ne pojesti juhe takoj, ko se skuha. Skratka, v življenju se ponavadi najbolje znajdejo ljudje, ki so bolj 'na izi', ki stvari ne jemljejo preveč resno, ki imajo dober detektor za prepoznavanje neumnosti.
Čeprav naslov albuma nakazuje, da gre za lahkotno glasbo, pa temu ni čisto tako. Na njem govorite tudi o težkih življenjskih izkušnjah, izgubi in samoti. Kaj vas je v času, ko je album nastajal, najbolj zaznamovalo?
Naslov Čisto na izi ne pomeni, da gre za lahkotno glasbo s površinskimi besedili. Ravno nasprotno. Čisto na izi pomeni, da lahko vsako, še tako težko življenjsko izkušnjo preboliš in greš naprej, če se znaš malce odmakniti od resnosti položaja, v katerem si se znašel, pogledati nase in svet okoli nas z nekoliko širše perspektive, se ne sekirati za vsako krivo izrečeno besedo ali narejeno neumnost. Torej, sprejeti nepopolnost človeka kot takega in se sprijazniti z minljivostjo življenja. Nekaj pesmi (npr. Naprej in Se vrti) je posvečenih tematiki razhoda od ljubljene osebe in razpadu vezi, saj so se nekateri člani žal morali soočiti tudi s tem. Skozi te pesmi je takšne težke življenjske izkušnje lažje predelati. Naslovna pesem 'Izi' pa je posvečena mačku člana Andreja, hkrati pa predstavlja prispodobo o tem, da si je treba v tem norem svetu včasih, vsaj tu in tam, vzeti kakšen dan samo zase in ga preležati na kavču ter se ne obremenjevati s tem, kaj se dogaja v parlamentu, na frontah po svetu, v Bruslju ali v Beli hiši.
Pesmi, ki so na albumu, so nastajale zadnjih pet let, vsak od vas pa jim je dal poseben pečat. Kaj želite skozi glasbo in besedila sporočiti poslušalcem? Kaj bi rekli, da je neka rdeča nit?
Rdeča nit albuma je 'take it easy'. Življenje je dar, ne prekletstvo. Življenje je priložnost, ne vdanost v usodo. Vsak si kroji svojo zgodbo, zato ne pusti, da ti drugi narekujejo, kdo si, kaj si in kako bi moral razmišljati. Verjami vase in bodi pri tem čisto na izi. Ljudjem se velikokrat zdi, da jim kaj manjka v življenju, saj nimajo tega ali tistega, a dejansko ima večina od nas praktično vse, kar zares potrebujemo, vsaj v Sloveniji je tako. Večina ima streho nad glavo, bližnje osebe, družino, imamo zelo lepo naravo, prikupna mesta in vasi, morje, planine, varnost, perspektivo.
Prvič se je v pesmi Naprej kot avtor predstavil vaš bobnar. Kako to in kaj je zgodba v ozadju pesmi?
Marko, naš bobnar, se je prvič predstavil kot avtor glasbe in besedila pri pesmi Naprej. Izrazil je željo, da bi rad prispeval kakšno svojo avtorsko pesem, in z veseljem smo se strinjali. Pesem je odlično uspela in je postala pomemben del našega 'železnega' repertoarja in zaigramo jo na vsakem koncertu. Govori o tem, da se vedno najdejo nova vrata, ki se nekje odprejo in skozi katera človek vstopi in se na novo osmisli. Da nobena luknja ni tako globoka, da ne bi mogel prilezti iz nje. Vedno je treba iti naprej. Torej, pesem o upanju, novem začetku, novih priložnostih.
Na albumu je sicer 10 pesmi, med katerimi so balade in tudi hitrejše skladbe, vključno z naslovno Izi. Bi lahko rekli, da ima tretji album bolj zrel izraz, ki je odraz tega, da ste tudi vi kot posamezniki in glasbeniki bolj zreli?
Zagotovo. Pri prvem albumu se učiš, pri drugem eksperimentiraš, tretji album pa je izraz zrelosti in izkušenj, ki si jih uspel nabrati. S tretjim albumom smo se skušali približati prvencu, vsaj v smislu izpovednosti besedil in spevnosti melodij in refrenov. Vsi trije albumi imajo po 10 pesmi. Za to sicer ni nekega posebnega razloga ali numerološke logike v ozadju. Čisto naključje. Bend se skozi leta razvija, raste, plemeniti, spreminja. To velja tudi za vsakega člana benda posebej. Vsak album je seveda odraz časa in faze, v kateri se bend in njegovi člani nahajajo. Vsak album je zgodba zase, a hkrati tudi del enotnega glasbenega mozaika, ki izhaja iz esence benda. Leonart imamo svoj prepoznavni zvok, ki stilsko spada v žanr pop-rocka, naša besedila pa poglobljeno in čustveno tankočutno pripovedujejo zgodbe, ki jih piše življenje. O ljubezni, izgubi, vsakodnevnih dogodivščinah, smislu življenja.
Na slovenski glasbeni sceni niste novinci. Je težko po toliko letih ustvarjanja še najti navdih za nekaj novega in drugačnega? Kje in v čem ga najdete vi?
Na slovenski glasbeni sceni smo prisotni že približno 12 let. Navdih pride in gre. Včasih ga je težko ujeti. A do zdaj še nismo imeli večjih težav s tem, da bi nam zmanjkalo kreativnosti. Zmeraj smo uspeli najti kakšno novo idejo, novo zgodbo, novo melodijo, nov refren. Smo pa v zadnjih nekaj letih dali večji poudarek na akustiko. Akustika nam zelo leži in naše pesmi v akustični izvedbi dobijo neko novo dimenzijo. Še zmeraj, seveda, obožujemo tudi elektriko, kjer bobni res sekajo in električna kitara reže na polno. Akustika pa daje to intimnost in povezanost s poslušalci, ki je elektrika ne zmore. Oboje ima seveda svoj čar in prav je tako. Ključno je, da je v ospredju glasba. Da glasba govori.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.