'Ljubezen je najpomembnejša stvar, a sem jo moral naprej izkusiti'

Vaš tretji album And I Have Been je nastajal v času covidne pandemije, a sijajne pesmi so le polovica, obljubili ste tudi drugi del, kdaj ga lahko pričakujemo?

Upam, da bom zadevo izdal proti koncu leta, lahko pa povem, da bo zadeva precej temačna. Moral sem se soočiti z veliko travmami kot otrok, tudi po rojstvu mojega sina. Ko sem ga gledal, me je soočil z mojimi strahovi, skrbmi in travmami.

Kako je torej rojstvo vaših treh otrok spremenilo vaše življenje, v kakšen svet mislite, da so se rodili?

Vedno sem mislil, da so otroci super in da bodo prinesli srečo, da lahko uživaš. A je vsa izkušnja še precej več kot to in ni ravno najlažja naloga v življenju. Ni lahko. Pravzaprav je neke vrste terapija, saj želim, da očetje vedo, da je v redu. Razumete? Gre za čustveno težko zadevo, ki pa jo lahko obvladamo. Večina noče o tem govoriti, a jaz hočem, zato sem tej temi posvetil drugi del plošče.

Kako vidite evolucijo, razvoj svoje umetnosti in pesmi, če pogledate nazaj teh 15 let, ko ste aktivni v glasbi?

V produkcijskem smislu rad mislim, da sem boljši, hkrati pa je moje petje, moj nadzor glasu boljši, saj se dobro zavedam, česa sem zmožen s svojim glasom. Bolje to, kot da sem nepreviden. Ko postajam starejši, moram biti previden s svojim instrumentom, zato se ga bolje zavedam. Hkrati pa sem tudi bolj profesionalen, bi rekel.

Ali so se teme, o katerih pišete, spremenile, pišete o drugih stvareh ali drugače zdaj, sredi 30. let, v primerjavi s tem, kar ste počeli v svojih 20.?

Da, seveda. Nikoli nisem pel o ljubezni, saj se mi je zdelo, da je to najbolj grozljiva stvar na svetu. Nisem odraščal v ljubečem okolju, a ko sem odrasel in postal odgovoren za drugo človeško bitje, sem spoznal, da je najbolj pomembna stvar ljubezen. Ker sem zelo iskrena oseba, a sem jo moral prej izkusiti, preden sem se lahko pretvarjal in o njej pel. Ko mi je to uspelo, sem napisal nekaj pesmi, ki obravnavajo ljubezen. Ker je ljubezen pravzaprav težka stvar, imaš odgovorost in moraš na njej delati. Tudi tega se mora vsak naučiti.

Pred kakšnimi štirimi leti ste mi rekli, da se ne želite podrediti univerzalnim pravilom, ko greste na oder, kaj pa zdaj, ko boste nastopali s člani Slovenskega godalnega seksteta?

Se trudimo, da bo zadeva delovala. Težko je, ker se vedno trudim, da bi v glasbenem smislu ponudil nekaj, kar dotlej še ni bilo slišano. Se pa veselim nastopa v Križankah.

Zanimivo je, da imate na novi plošči poleg klavirja precej ravno simfoničnih odsekov z godali ...

Tukaj sem na jazz festivalu, zato skušam svojo glasbo predstaviti skozi ta okvir, da bi zadostil temu nazivu, saj sicer nisem oseba, ki igra jazz. Zato sem si vzel to za nalogo, namreč sem oboževalec Šostakoviča in Debussyja po klasični plati, sicer pa Milesa Davisa in Nine Simone po drugi strani. Zato skušam to zmešati in Sloveniji to ponuditi, bomo videli, kaj se bo zgodilo.

Ali se lahko glasbenik izgubi v svoji umetnosti ali je bolje postaviti meje in imeti nadzor?

Dobro vprašanje. Iskreno, ko v svoji umetnosti na svojem področju postajaš starejši, si začenjaš postavljati določene principe, po katerih deluješ. A hkrati še vedno mislim oz. če sem iskren, ne maram glasbenikov, ker je zame glasbenik samo nekdo, ki bi rad zaslužil denar. Jaz tega ne počnem, saj živim, kar sem, brez prestanka. Vedno razmišljam o kakšnem besedilu, zame so vsi dnevi enaki, ni pomembno, ali je ponedeljek ali nedelja. Kar pa se tiče meja, jih ni, principe pa upoštevam glede vadbe. Verjamem v tri P-je: "Practice, patience, do not procrastinate" (potrpežljivost, vadba, ne zavlačuj).

Rodili ste se v Londonu, formativna leta preživeli v Parizu, kako to, da ste se odločili za življenje v Kaliforniji?

Oh, veste, vedno sem se premikal naokoli, zato imam težavo, da ostanem na mestu, saj vedno želim raziskovati in videti čim več, kar je možno.

Mislite, da je življenje v ZDA spremenilo vaš pogled na svet in vplivalo na vašo umetnost ali sploh ni pomembno, kje človek živi?

Je pomembno, kje živiš. Kjer koli sem živel, je imelo name vpliv. Amerika je zame svoboda z naravo, svoboda z ljudmi pa ne ravno (smeh). Najbolj sem svobodo kot človek občutil v Parizu.

Videli smo vas v filmu Dune peščeni planet, kakšna izkušnja je bilo snemanje, posneli ste tudi film Blitz, vas še vleče v filmski svet?

Res upam, da bosta glasba in film šla z roko v roki. Zdi se mi, da se lahko glasbeno celo bolje izrazim tudi skozi filme. To jesen bom snemal film z Julianom Schnablom, pred tem sem delal Blitz s Stevom McQueenom, da. Gre za film Dante, za katerega bom delal tudi glasbo.

Mislite, da obstaja kaj, kar bi lahko naredili, delali celo boljše od ustvarjanja in izvajanja glasbe?

Zame je glasba nekaj, kar diham. Če pa bi delal kaj drugega, bi bilo to igranje, saj je to nekaj, kar bi rad raziskoval. Ne gre za igranje samo, bolj za samo ustvarjanje, zgodbo, scenarij, celoten proces, za kreacijo, ki nastane.

V Sloveniji ste že bili nekajkrat, kako se spominjate svojih obiskov in nastopov tukaj?

Vedno je bilo posebno. Upam pa, da bodo ljudje bolj polni upanja, ne samo žalostni, ker se mi je na prvih dveh koncertih zdelo, da je v slovenskem občinstvu globoka žalost, ne vem, zakaj. Zato upam, da se bodo tokrat bolj sprostili in imeli več upanja.

Ali lahko čarobno prizorišče, kot so Križanke, vpliva na vaše doživetje samega nastopa?

Zelo se veselim koncerta, bomo videli, kaj se bo zgodilo ...