Maja Keuc po skoraj treh letih začutila, da je razhod dokončen

Ko se je Maja Keuc v prvem valu pandemije s Švedske vrnila v domovino, si ni predstavljala, da bo doma preživela skoraj vse leto, hkrati pa je pandemija večino glasbenikov postavila pred res velike izzive. Po eni strani se je v tem času pojavilo več možnosti za delo s tujino prek spleta, po drugi pa je bilo koncertov precej manj. 

Njena najnovejša pesem z naslovom Goodbye, pod katero so se podpisali Maja Keuc, Anouk Hendriks in Vid Turica, je nastala že po koncu njene dolgoletne zveze z nekdanjim zaročencem Jonahom. Maja je ni mogla izdati, dokler ni čutila, da je razhod resnično dokončen, kar je trajalo skoraj tri leta. 2020 je za marsikoga pomenilo leto globljega vpogleda vase, in tudi ona je spoznala, da je čas, da nekatere stvari pusti za seboj. "V zadnjih dveh letih sem šla skozi precejšnjo osebno transformacijo, ki pa ne bi bila mogoča, če ne bi skušala biti brutalno iskrena sama s sabo. Zato je tudi glasba, ki je nastala v tem obdobju, na neki način nekompromisna. Ko sem pisala te pesmi, nisem hotela razmišljati, ali bo to hit, ali se bo vrtel na radiu, v kateri žanr spada … Hotela sem samo izraziti točno tako, kot sem čutila – melodično, lirično in zvokovno. Morala sem se spet povezati sama s sabo."

Poleti, ko so se ukrepi sprostili, je Amaya pod taktirko režiserja Maxa Petača za omenjeno pesem posnela še videospot, ki pa se je izkazal za svojevrsten podvig. Na setu so imeli kar 800 sveč, ki so jih postavljali kar dve uri, med snemanjem pa se je pripetila tudi manjša nezgoda.

"Spot smo se odločili posneti v enem posnetku (in poskusu) od začetka do konca, kar pomeni, da morajo biti vsi elementi popolni. Ko sem krožil okoli Maje in basista Vida Turice, mi je pri orientaciji pomagala asistentka Nika, saj sem se moral izogniti 800 svečkam, ki so ležale povsod na tleh okrog nas. Tudi umetni dim mi ni olajšal zadeve," pravi Max. Maja pa doda: "Hvala bogu smo šele v zadnjem poskusu zavohali tisto, česar smo se najbolj bali. Nekdo je brcnil eno od sveč pod zaveso, ki se je vnela s svetlobno hitrostjo, in kar videli smo minoritsko cerkev v plamenih. K sreči smo imeli pri roki dovolj plastenk vode, ki jih nihče ni imel časa spiti, ker smo bili tako osredotočeni na snemanje, da bi čimprej končali. Držanje tako težke kamere tako dolgo pa je res naporno. Vsa čast Maxu!"

V tem trenutku Amaya še ni povsem prepričana, kam jo bo zaneslo, ker je v tem času ugotovila, da se lahko veliko stvari zaradi vrhunske tehnologije naredi tudi na daljavo, bo pa vsekakor najbrž vedno razpeta med tujino in Slovenijo. 

"Idealni scenarij bi bil takšen, da bi lahko živela doma (tudi to mi je postalo jasno to leto – kliše primer samorefleksije sem očitno, ha ha) in delovala tako doma kot v tujini. Sicer sta to dva zelo različna trga in je med njima precej naporno žonglirati, ampak sem optimist in se prepuščam prihodnosti. V tujini smo vedno tujci in to menda čutiš do konca ... ne glede na to, kako si integriran. Slovenija je prekrasna dežela za življenje, le za glasbenike je trg zelo majhen in limitiran. Že leta se trudim našo kulturo ponesti tudi v svet, ker smo na koncu koncev vsi eno. Ni enostavno, ker je tu toliko faktorjev, ki igrajo vlogo, skrbijo pa za super mero adrenalina v mojem življenju (nasmeh)."